Skoči do osrednje vsebine

Vrste anksioznosti

Avtor: mag. Tadeja Batagelj, univ. dipl. psihologinja, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor

Anksioznost je normalna in običajna reakcija našega telesa na situacijo, ki se nam zdi nevarna, ali na pomembne dogodke v našem življenju.

Anksioznost nam pomaga, da se pripravimo na soočanje s situacijo. Pogosto pa se pri razmišljanju o situaciji in o prihodnosti zapletemo v miselne pasti ali naredimo različne miselne napake, ki vodijo v povečano tesnobo, anksioznost ali strah. Kadar postane anksioznost zelo močna, se razvije v motnjo, ki pomembno ovira tvoje funkcioniranje doma in v šoli. Glede na to, kaj nam povzroča tesnobo, ločimo različne vrste anksioznosti.

Vrste anksioznosti:

Socialna anksioznost

Mladi s socialno anksioznostjo se težko družijo z drugimi ali imajo težave, ko bi se morali izpostaviti pred drugimi, na primer v razredu, ker se bojijo, da se bodo pri tem osramotili. Zaradi tega se izogibajo situacijam, v katerih bi se morali izpostaviti ali pa se počutijo izjemno neugodno. Občutijo lahko znake, podobne paniki (tresenje, potenje, zadihanost, močno bitje srca). Bojijo se, da bo videti, da so anksiozni in da jih bodo drugi zaradi tega negativno ocenjevali.

Panika, panični napadi

Za panično motnjo je značilno, da se večkrat nenadoma, ko to najmanj pričakuješ, močno prestrašiš oziroma počutiš zelo zaskrbljenega. Pri sebi opaziš močne telesne reakcije, kot so hitro bitje srca, pospešeno dihanje ali vrtoglavica. Bojiš se, da boš znorel, umrl ali izgubil kontrolo. Bojiš se zapustiti svoj dom ali da bi ostal ujet, na primer v trgovini, avtomobilu, kino dvorani. Bojiš se, da se bo panični napad ponovil. Zaradi tega se izogibaš krajem, kjer si v preteklosti že doživel panični napad, ali se bojiš, da bi ga lahko doživel.

Generalizirana anksioznost

Pri sebi opažaš številne skrbi, ki jih težko kontroliraš. Skrbi te, da bi se tebi ali komu od tvojih bližnjih zgodilo kaj hudega ali da bi ti ali tvoji bližnji umrli. Skrbijo te naravne nesreče, kot so potresi, nevihte, poplave. Skrbi te, kako si opravil domačo nalogo, kako ti je šlo na testu ali da bi v šoli prišel v težave. Skrbi te, da bi zamujal. Telesni simptomi vključujejo glavobole in bolečine v trebuhu, nemirnost, omotico, napetost mišic, težave s spanjem.

Fobije

Fobija je strah pred specifičnimi situacijami (dvigalom, višino, vodo …), živalmi (žuželkami, pajki …), iglami in krvjo, bruhanjem ali kako drugo specifično situacijo ali stvarjo.

Pri vseh oblikah fobij se pri mladostniku pojavijo telesni znaki (npr. tresenje, bitje srca) in neprijetne misli (npr. misli kot »tega ne zmorem«, »zardela/a bom«) ter vedenjske spremembe (npr. beg iz situacije).

Obsesivno kompulzivna motnja

Gre za neželene ali neprijetne misli, ki se jih ne moreš znebiti. Bojiš se umazanije in bacilov. Skrbi te, da boš naredil kaj slabega ali koga poškodoval. Nenehno preverjaš, če so stvari poravnane, urejene. Da bi se anksioznosti in teh misli znebil, oblikuješ neke rituale – vedenja, ki jih ponavljaš, čeprav veš, da to ni smiselno (nenehno ali pretirano umivanje rok in tuširanje, preverjanje, ali so vrata zaklenjena …).

Posttravmatska stresna motnja

Gre za zastrašujoče misli in stalno naraščajoče vznemirjenje, ki je posledica izpostavljenosti travmatskemu dogodku (resnični ali zaznani grožnji smrti ali resnih poškodb ljudi; prometna nesreča, družinsko nasilje).

Anksioznost in druge motnje

Včasih se anksioznosti pridruži še druga motnja. To imenujemo sopojavnost. Najpogosteje se anksioznosti pridruži depresivna motnja, pogosto pa se ji pridružijo še motnje vedenja, motnje aktivnosti in pozornosti, pa tudi zlorabe substanc (alkohola in drugih drog, zdravil). Včasih se anksioznost lahko kaže tudi kot jeza. Te pridružene težave se odražajo tudi v vsakodnevnem življenju. Najhitreje to opazimo v odnosih z drugimi ljudmi in pri šolskem delu. Pri šolskem delu pogosto opazimo manjšo učno učinkovitost, nekateri opustijo šolanje ali pa se socialno izolirajo.

Ne glede na to, kaj je razlog za anksioznost in katere so okoliščine, ki jo sprožajo, je dobra novica ta, da obstajajo učinkoviti načini pomoči. V pomoč je zdrav način življenja, torej zdrava prehrana, zadostna telesna dejavnost, počitek, spanje … Če smo zdravi, siti in dobro naspani, se lažje soočamo z vsemi zahtevami, ki nam pridejo na pot.

Nadaljuj na naslednji članek: Kaj se med anksioznostjo dogaja z mojim telesom?