#to sem jaz

Higiena spanja

Avtor: mag. Tadeja Batagelj, univ. dipl. psihologinja, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor

Spanje je nujno potrebno za normalno delovanje našega telesa in duševnosti.

Pomanjkanje spanja pomeni, da spimo premalo časa ali da je spanje nekakovostno in neosvežujoče. Za mlade med 14. in 17. letom je priporočeno med 8 do 10 ur spanja na noč. 

Pomanjkanje spanja lahko vodi v

  • motnje razpoloženja,
  • poslabšanje sposobnosti koncentracije, spomina,
  • porušenje izločanja hormonov,
  • oslabljenost imunskega sistema,
  • povečan apetit.

Dolgoročno zaradi pomanjkanja spanja pridobivamo na teži, razvijejo se lahko tudi zdravstvene težave, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, depresija, anksioznost.

Posledice pomanjkanja spanja so vidne tudi navzven: če ne spimo dovolj, sposobnost kože, da se obnavlja, oslabi, hitreje se staramo, delati se nam začnejo gube, koža je ovela. Pojavijo se podočnjaki, zaradi porušenega hormonskega ravnovesja se nam delajo mozolji. Če ne spimo dovolj, smo manj učinkoviti. Odločitev, da prebediš noč, da bi se bolje pripravil na test, ni najbolj učinkovita – ko si utrujen, tvoj um ni izostren, težje sprejemaš odločitve, počasneje reagiraš, težje prikličeš informacije iz spomina in se ne moreš skoncentrirati. Če se torej odločaš, ali greš pred pomembnih dnevom spat ali ne, je prvo vsekakor boljša odločitev.

 

Pomanjkanje spanja je lahko tudi posledica anksioznosti. Za izboljšanje spanja in anksioznosti je nujno upoštevati dobro higieno spanja:

  • odhajanje spat in vstajanje vsak dan ob isti uri, vseh 7 dni v tednu. S tem nastavimo svojo biološko uro, ki nam pomaga pri uspavanju;
  • spalnica naj bo udobna, ponoči zavarovana pred svetlobo in hrupom, temperatura spalnega prostora pa naj bo primerna (idealna temperatura za spanje je med 16 in 21 stopinj Celzija);
  • tekom dneva ne poležavamo v postelji in se trudimo biti čim več izpostavljeni dnevni svetlobi;
  • k dobremu spanju prispeva tudi telesna dejavnost, ki pa naj ne bo prepozno zvečer;
  • prav tako zvečer ni dobro uporabljati naprav s svetlim zaslonom (npr. pametni telefon, računalnik) ali piti pijač, ki vsebujejo kofein;
  • tudi večerna zaskrbljenost podaljša uspavanje. Če ne moreš zaspati zaradi skrbi, uporabi katero od oblik sproščanja (najdeš jih na koncu članka o Paničnem napadu) ali poišči pomoč pri spoprijemanju z anksioznostjo.

Nadaljuj na naslednji članek: Alkohol ter druge droge in anksioznost

Priloge

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja