Skoči do osrednje vsebine

Kaj se med anksioznostjo dogaja z mojim telesom?

Avtor: mag. Tadeja Batagelj, univ. dipl. psihologinja, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor

Anksioznost ali tesnoba se pogosto najprej odrazi na našem telesu. Tudi zato je v stanju povečane tesnobe prva oblika pomoči ravno telesna dejavnost.

Zaradi anksioznosti se naše telo pripravi na boj z nevarnostjo ali beg pred njo. Zato se v telesu zgodi cela vrsta sprememb.

Povečana hitrost in moč srčnega utripa – močnejši in hitrejši srčni utrip požene kri hitreje po telesu, tako da pride kisik hitreje do vseh delov telesa.

Prerazporeditev krvi v vitalne dele telesa – kri se iz kože, prstov na rokah in nogah prerazporedi v bolj vitalne dele telesa, kot so mišice in veliki organi. Zaradi tega je koža lahko videti bleda in na otip mrzla, začutimo lahko tudi otrdele prste. Ta reakcija je ključna, če se znajdemo v resnični nevarnosti (tako je že od pradavnine, npr. ob soočenju z divjo zverjo, ko kljub ugrizu ne bi takoj izkrvavel). Poleg tega dobijo mišice več krvi, zato smo v boju ali begu uspešnejši.

Hitro in močnejše dihanje oskrbi tkiva z dodatnim kisikom, ki ga potrebujejo za akcijo. Spremembe v dihanju lahko povzročijo občutek zadihanosti, dušenja, bolečin v prsih. Pomemben stranski učinek teh sprememb v dihanju je to, da je zaloga krvi v glavi zmanjšana, kar sicer ni nevarno, vključuje pa neprijetne simptome, kot so zamegljen vid, zmedenost, negotovost, oblivanje vročice in omotica.

Povečano potenje hladi telo in preprečuje pregretje, hkrati pa je zaradi potenja telo bolj spolzko, zaradi česar je že v pradavnini plenilec človeka težje zgrabil.

Med reakcijo boj ali beg se zenice razširijo, česar se večina ljudi sicer ne zaveda. Razlog te spremembe je v tem, da oči sprejmejo več svetlobe, kot stranski učinek pa se lahko pojavijo zamegljen vid, pike pred očmi ali občutek, da je svetloba premočna. Ta reakcija pomaga človeku bolj učinkovito uporabiti vid, da vidi in prepozna skrite nevarnosti, kot je nekdo, ki preži nate iz teme.

Anksioznost lahko povzroči zmanjšanje aktivnosti prebavnega sistema, da bi se čim več energije, potrebne za obvladanje nevarnosti, preneslo v vitalne organe. Kot posledico tega občutimo zmanjšanje proizvajanja sline in suha usta, težo v trebuhu in celo zaprtje.

Na koncu se telo na zaznano nevarnost pripravi tako, da se mišice napnejo in smo pripravljeni na boj ali beg. To lahko občutimo tudi kot bolečino v mišicah, tresenje ali trepetanje, na koncu pa se počutimo izčrpani. Če traja anksioznost dolgo časa in se več dni ali tednov ne moremo dobro pomiriti, se lahko pojavijo bolečine v mišicah, ki so podobne bolečinam po intenzivni vadbi.

Telesna dejavnost poveča nivo energije – več gibanja zmanjša občutke utrujenosti in pomanjkanja energije.

Telesna dejavnost pripomore k boljšemu spanju – ljudem, ki imajo težave s spanjem, kot prvo pomoč predlagamo več telesne dejavnosti. Za boljši spanec je koristna katerakoli oblika telesne dejavnosti, najbolj pa je učinkovito, če od intenzivne vadbe do odhoda v posteljo minejo vsaj 4 ure.

Telesna dejavnost izboljša samospoštovanje – ljudje, ki so redno telesno dejavni, imajo večji občutek lastne vrednosti. Telesno dejavnost priporočamo tudi odraslim ljudem, ki trpijo zaradi nizkega samospoštovanja.

Telesna dejavnost zmanjša verjetnost pojavljanja bolezni – redna telesna dejavnost je povezana z manjšim tveganjem za nastanek resnih bolezenskih stanj, kot so sladkorna bolezen, infarkt in rakava obolenja. Ljudje, ki se več gibajo, v povprečju živijo od 1,3 do 3,7 let dlje kot tisti, ki se ne gibajo.

Telesna dejavnost izboljša delovanje možganov – telesna dejavnost ima pozitiven učinek na miselne zmogljivosti, izboljšuje koncentracijo, spomin in zmanjšuje razdražljivost.

Nadaljuj na naslednji članek: Kaj povzroča anksioznost?