Anksiozna navezanost

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

najprej hvala, da si se obrnila na svetovalnico in si tako iskreno delila svoje doživljanje.

Pišeš, da imaš že skoraj eno leto fanta, s katerim imaš zelo dober odnos. Praviš, da skupaj počneta večino stvari in preživljata skupaj tudi veliko časa. Zadnje čase pa težavo prepoznavaš v situacijah, ko gre fant kam brez tebe. Takrat se počutiš nezaželeno, skrbi te, da te bo zapustil. Ko na to pogledaš iz racionalne plati imaš občutke sramu. Predstavljam si, da se ob vsem tem počutiš zares zaskrbljeno, nemočno, krivo. Vsekakor pa se mi zdi izjemno spodbudno to, da te stvari prepoznavaš in si pripravljena glede tega kaj narediti – to je že zelo velik korak, ki verjamem, da je zahteval veliko tvoje moči.

Verjetno si do sedaj še ugotovila (in v tem primeru si to tudi zelo dobro ponazorila), da so naše misli, čustva, telesne reakcije in vedenje med seboj tesno povezani. Pravimo, da bolj kot od situacije v kateri se nahajamo, je od naših misli odvisno kakšna boda naša čustva, telesne reakcije in vedenje. Če to pogledava na tvojem primeru. Ko gre fant nekam brez tebe (situacija), to v tebi vzbudi naslednje misli: »Sem nezaželena.«, »Zapustil me bo.« ali »Kaj če ga ne bo nazaj?«. Povsem razumljivo je, da postaneš ob teh mislih zaskrbljena (čustvena raven), in da to na telesni ravni povzroči jok oziroma to, kar imaš v mislih pod paniko. Ker so tvoje misli vezane na to, da te bo zapustil, skušaš slednje preveriti in se prepričati, tako da mu pišeš in ga sprašuješ (vedenje). Izpostavila si, da ko na to pogledaš bolj racionalno, te je tvojega vedenja sram. Te misli (»Sem nezaželena.«, »Zapustil me bo.« ali »Kaj če ga ne bo nazaj?«), pridejo v našo glavo brez našega nadzora in so zelo hitre. Pravimo jim avtomatske misli in vsak izmed nas jih ima. Je pa res, da se te avtomatske misli po vsebini razlikujejo in da imamo različni ljudje v isti situaciji različne avtomatske misli. Kar lahko glede njih naredimo je, da se jih najprej naučimo prepoznati in potem na njih pogledati iz drugega zornega kota – torej preveriti ali so realistične ali ne. Zate bi to pomenilo, da si naslednjič, ko prepoznaš takšne misli, pomagaš z naslednjimi vprašanji: Kako to vem? Obstaja še kakšna druga možna razlaga kot to? Se je že kdaj kaj takšnega zgodilo? Kaj se bo najverjetneje zgodilo? Kaj bi mi najverjetneje svetovala prijateljica? … Na osnovi teh vprašanj lahko v primeru, da tvoja misel ni realistična oblikuješ novo, realistično misel, ki bo prispevala k temu, da se bodo spremenila tudi tvoja čustva, telesni odzivi in vedenje.

Izpostavila si tudi, da večino časa in stvari počneš z njim. Predstavljam si, da je to nekaj, kar ti je zelo všeč in da v tem uživata oba. V situacijah, ko pa ostaneš sama, pa ti slednje lahko predstavlja izziv – ker najverjetneje nimaš toliko aktivnosti in takrat so lahko naše negativne misli še bolj v ospredju. Svetujem ti, da razmisliš o tem, kakšne aktivnosti bi lahko počela neodvisno od tvojega fanta in bi ti lahko takrat, ko njega ne bo, pomagale pri tem da bi se bolj zaposlila in ne bi toliko razmišljala o njem. Pomembno je namreč, da imata skupne dejavnosti in skupen čas, hkrati pa tudi nekaj, kar je samo tvojega oz. njegovega. Nekaj s čimer ostajaš ti še vedno ti in on še vedno on. Imaš kakšno idejo, kaj bi lahko bile te aktivnosti? Kaj bi lahko počela takrat? Kaj je tisto, kar te veseli ali pa te je veselilo in bi lahko poskusila?

Verjamem, da ti je zelo pomembno kako opravljaš vlogo partnerke. Hkrati pa je zelo pomembno, kako se ob vsem tem počutiš ti – ti kot 19-letna najstnica. V kolikor je še karkoli, kjer sem ti lahko v oporo, mi prosim sporoči. Lepo te pozdravljam,

Urška Pisar, mag. psihologije