#to sem jaz

Učenje kot proces in dejavniki uspešnega učenja

Avtor: Tanja Klavž, prof. spec. in reh. ped. in univ. dipl. soc. del.; mag. Katja Rojs, prof. def.; Aljaž Tulimirović, univ. dipl. ped. in univ. dipl. soc. kul., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor.

S trenutkom, ko se rodimo, se prične naše učenje in nas spremlja skozi vse življenje.

Dejstva, da se učimo, se pogosto tako niti ne zavedamo. Le pomislimo na to, kako se naučimo hoditi, uporabljati barvice ali pripraviti okusen zajtrk. Z vsem, kar počnemo, se učimo, na podlagi izkušenj in že znanega pa gradimo nova in nova znanja.

brain gbb4141f05 640
Proces učenja se v naših možganih nenehno dogaja.

Navadno na to, kaj je učenje in kako se učimo, pomislimo šele tedaj, kadar govorimo o naših šolskih obveznostih. Te oblike učenja se že veliko bolj zavedamo kot procesa, ki vključuje naše razumevanje, povezovanje idej ter predhodnega in novega znanja, pa tudi kritično razmišljanje in prenos ter uporabo znanja v vsakdanje življenje. Vidimo, da tako splošno kot šolsko učenje zajema veliko več kot zgolj zmožnost zapomnitve in priklica informacij. Poenostavljeno rečeno, učenje pomeni pridobivanje znanja, veščin in kompetenc bodisi z izkušnjami, s študijem in/ali s poučevanjem.

Proces učenja se v naših možganih nenehno dogaja – bodisi namerno bodisi spontano in je precej zapleten. Informacije, ki jih zaznajo naša čutila, vstopijo v senzorni spomin, kjer možgani že izločijo veliko nepomembnih dražljajev. Skozi ta filter se ohranijo le pomembnejše informacije, ki vstopijo v naš kratkoročni in delovni spomin. Tam se začasno shranijo in predelujejo. Pomembno je vedeti, da lahko naši možgani tako začasno shranijo le od 5 do 9 informacij (pomenskih enot), ki se nato lahko vtisnejo v dolgotrajni spomin. Kadar te nove informacije spet potrebujemo, jih prikličemo iz zakladnice dolgoročnega spomina ponovno v začasni delovni spomin ter jih lahko predelamo v novo znanje, ki se spet shrani ali preuredi v dolgoročni spomin. Skozi proces učenja nas na vseh stopnjah spremlja tudi pozabljanje, zato je pomembno uporabiti različne učne strategije, s pomočjo katerih lahko znanje učinkoviteje skladiščimo.

Še nekoliko več o učenju in procesu učenja si lahko prebereš v članku dr. Tine Bregant.

Dejavniki uspešnega učenja

Videli smo, da je učenje precej zapleten proces, na katerega vplivajo številni različni dejavniki, v splošnem pa jih delimo na:

  • psihološke dejavnike (mednje prištevamo vse tiste mehanizme, ki izhajajo iz naše notranjosti, kot so npr. spoznavne sposobnosti, motivacija, čustva ipd.);
  • fiziološke dejavnike (tudi fiziološki dejavniki izhajajo iz nas samih, in sicer iz našega telesnega stanja. Mednje uvrščamo vse tiste elemente, ki se nanašajo na naše počutje in zdravstveno stanje, npr. utrujenost, neprespanost, kratkovidnost ipd.);
  • socialne dejavnike (mednje uvrščamo vplive družinskega in šolskega okolja ter stopnjo podpore in spodbude, ki smo jih v našem okolju deležni); in na
  • fizikalne dejavnike (ti se nanašajo predvsem na fizične značilnosti našega okolja, kot so npr. opremljenost in osvetljenost prostora, temperatura, hrupnost okolja, urejenost in dostopnost delovnih pripomočkov ipd.).

Pomembno je, da se osredotočimo na naslednje dejavnike učenja:

 

Za uspešno učenje je torej potrebno obvladovati številne dejavnike. V izogib temu, da bi pred knjigami bodisi preživeli ves dan ali pa da bi nam časa za učenje zaradi drugih aktivnosti zmanjkalo, si moramo znati učinkovito načrtovati delo in strukturirati delovni dan. Ob tem moramo vzdrževati tudi motivacijo za učno delo, da bomo lažje dosegli zastavljene (kratkoročne ali dolgoročne) učne cilje, ki si jih bomo zastavili. Osredotočenost na postavljene cilje nam pomaga tudi pri premagovanju ovir in težav pri našem učnem delu.

Pomembno je, da si pri učenju posamezne snovi izberemo tisto strategijo dela ali tehniko učenja, s pomočjo katere bomo najučinkoviteje usvajali novo znanje. Posledično je potrebno pri učnem delu sproti meriti tudi uspešnost našega učenja; namreč, le tako bomo pri delu lahko izločili tiste strategije dela, zaradi katerih se nam zdi, da nam učenje »nagaja«.

Kadar želimo, da bo naš učni proces učinkovit, ne smemo pozabiti na nagrajevanje in prosti čas. Medtem, ko so nagrade pomembne, ker nas bodrijo in spodbujajo k temu, da z nalogo, ki smo si jo zadali, tudi zaključimo in se po opravljenem delu dobro počutimo, pa je prosti čas nujen in pomemben del dneva, saj se le takrat zares sprostimo in posledično napolnimo baterije za nadaljnje delo.

Ob naštetih dejavnikih je za uspeh pri delu pomembno še, da si znamo poiskati pomoč, kadar se nam pri učenju zatakne.

 

Nadaljuj na naslednji članek: Organizirajmo si čas za učenje

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja