#to sem jaz

Motivacija pri učenju

Avtor: Tanja Klavž, prof. spec. in reh. ped. in univ. dipl. soc. del.; mag. Katja Rojs, prof. def.; Aljaž Tulimirović, univ. dipl. ped. in univ. dipl. soc. kul., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Ali se ti kdaj zgodi, da se težko pripraviš k učenju? Kaj meniš, kakšni so razlogi za to?

Morda se ti je nakopičilo preveč snovi, morda je snov zahtevna ali pa se ti ne zdi zanimiva. Morda si bil pri učenju tega predmeta že kdaj neuspešen? Zagotovo pa se ti je zgodilo tudi, da si se učenja lotil zavzeto, z veseljem in prepričanjem, da bo šlo. Morda se zlahka in z veseljem lotiš učenja geografije, medtem ko se k učenju matematike le stežka spraviš. Kakšni so vzroki za to? Morda ti je geografija zanimiva, ker si že veliko prepotoval (in imaš notranji interes), matematika pa se ti zdi zahtevna ali ne veš, kako bi se lotil učenja.

Kako naj se motiviramo za učenje?

motivational ga84d62bd3 1280

Kadar smo za učenje motivirani, smo usmerjeni k svojemu učnemu cilju. Občutimo, da bomo cilj zmogli doseči in pričakujemo uspeh. Ni pa vedno tako enostavno, saj k učenju pristopamo različno.

Za učenje smo lahko bolj ali manj motivirani ali celo nemotivirani iz različnih razlogov. Dobro je, če ozavestimo, kaj usmerja naše učenje, kakšna so naša prepričanja in pričakovanja ter pretekle izkušnje pri učenju na določenem učnem področju.

Kaj nas pritegne k učenju? Od notranje do zunanje motivacije

Velja tudi, da motivacija ni le zunanja in notranja, temveč je naša motivacija običajno na kateri od vmesnih stopenj med zunanjo in notranjo. Razlike so tudi glede na področje – pri določeni snovi ali predmetu smo lahko bolj notranje motivirani, pri drugem pa potrebujemo več zunanjih virov motivacije.

Kakšni so tvoji cilji pri učenju? Zakaj se učiš?

Pristop k učenju lahko že vnaprej vpliva na uspeh ali neuspeh. S kakšnimi cilji pristopaš k učenju? Poskusi ugotoviti, katere trditve o ciljih pri učenju najbolj veljajo zate. Morda so tvoji razlogi za učenje tudi drugje in se lahko razlikujejo od področja do področja.

Učim se, ker si želim obvladati snov.

Včasih se učimo, da bi čim bolje razumeli in obvladali učno snov, zato je pomemben že sam proces učenja. Snov, ki se jo učimo, nas zanima ali pa si jo naredimo zanimivo ob učenju. Pri učenju se trudimo in sproti prilagajamo načine učenja. Prepričani smo, da bomo uspešni, če se bomo dovolj poglobili. Kadar naredimo napake, se iz njih učimo, poiščemo razloge za neuspeh in poskušamo naslednjič spremeniti, izboljšati način učenja.

Učim se, ker si želim pridobiti dobro oceno.

Včasih smo bolj usmerjeni k doseganju rezultatov. Učimo se, da bi dobili dobro oceno. Če smo usmerjeni le v pridobivanje visokih ocen, lahko slabši dosežek izzove negotovost vase.

Učim se, ker se želim izkazati pred drugimi (učitelji, sošolci, starši).

Včasih se želimo izkazati pred drugimi. Želimo, da bi drugi opazili, da smo dobri učenci/dijaki. Radi tekmujemo, da se izkažemo, ob napakah ali neuspehu pa se lahko počutimo negotovi vase.

Učenju se raje izognem.

Včasih se učenju in ocenjevanju raje izognemo. To se lahko zgodi, kadar se nam prikradejo misli, da ne bomo zmogli razumeti in se naučiti snovi ne glede na to, koliko se učimo. Ker se bojimo, da bi drugi opazili naše neznanje, lahko tudi pri pouku raje ne sodelujemo. To lahko vodi v začaran krog neuspeha, saj pravzaprav pričakujemo svoj neuspeh, začnemo se izogibati učenju in ocenjevanju znanja, naša dejanska učna učinkovitost začne padati in neuspehi se uresničujejo še naprej.

Na naslednjem članku preveri še, kako lahko izboljšaš svojo učno motivacijo: Kako lahko izboljšaš svojo motivacijo za učenje?

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja