ŠOLA IN OCENE

Odgovor svetovalke:

Živjo!

Težava, ki jo opisuješ ni znak, da si nesposobna ali lena. Zveni, kot da imaš trenutno preveč obveznosti, premalo časa za kakovostno učenje in čutiš preveč pritiska. Ko ima mlad človek veliko obveznosti (v tvojem primeru 2 uri treninga na dan, več ur šole, teste, popravljanja) in se na to nalepi strah, da boš zaostala (ponavljala razred?), se možgani znajdejo v paničnem načinu. To si napisala kot: »Preveč je, ne vem, kje začeti.« In učenje postaja vse težje.

Mislim, da si opisala tri težave:

Učiš se, ampak si pod časovnim pritiskom ali pa po treningu, ki si že utrujena.
Po treningu je telo izpraznjeno, glava pa ni več sveža. Takrat lahko sediš za knjigo, ampak si zapomniš zelo malo.

Imaš preveč “odprtih front” naenkrat.
Tri negativne ocene, popravljanja, novi testi, treningi. To je kot tekma, kjer bi morala hkrati braniti, metati na koš in še poslušati navodila trenerja. Potrebuješ načrt.

Pisni testi ti gredo slabše kot ustno spraševanje.
Če pri zgodovini pri spraševanju dobiš 5, na testu pa 1, to pomeni, da znanje verjetno ni glavni problem. Lahko gre za način učenja, tremo pri testih, slabše razumevanje vprašanj, premalo vaje v pisnem odgovarjanju ali učenje preveč “na pamet”.

Predlagam, da se tega lotiš takole.

Najprej vzemi list in naredi razpredelnico s 5 kolonami:

1 Predmet: izberi najprej en predmet (ne treh!). Tisti, ki je najbolj nujen ali kjer imaš najbližji rok. Cilj ni, da se ta teden reši vse. Cilj je, da začneš zmanjševati zmedo.

2 Kdaj je rok. 

3 Ocena: kakšno oceno imam in ali jo lahko izboljšam.

4 Kaj moram popraviti: kratek seznam vsebina, glavna poglavja. 

5 Kaj je najnujnejše. Za vsak predmet pojdi do učitelja in zelo konkretno vprašaj: “Rada bi popravila oceno, ampak trenutno ne vem, kje začeti. Mi lahko prosim poveste, katera snov je najpomembnejša za popravljanje in kakšen način priprave priporočate?” To ni izgovor. To je odgovoren korak. Učitelji pogosto lažje pomagajo, če vidijo, da prideš s konkretnim vprašanjem.

Kako se učiti? 

Pri učenju pa poskusi zamenjati način. Ne samo branje in podčrtavanje ampak glasno ponavljanje in zapisovanje odgovorov. Samo branje nam da občutek, da se učimo, nismo pa dovolj aktivni. Boljše je:

Majhni koraki: 20–25 minut učenja + 5 minut pavze. V teh 25 minutah si zadaš cilj, kaj boš naredila (ne preveč naenkrat): na primer eno poglavje, 10 vprašanj, 5 nalog.

Pri zgodovini bi to lahko zgledalo takole: najprej preberi manjši del snovi. Potem zapri zvezek in si na glas povej: Kaj se je zgodilo? Kdaj? Kdo je bil vpleten? Zakaj je bilo pomembno?

Trenirati moraš tudi pisno odgovarjanje: napiši si 5 možnih testnih vprašanj in napiši odgovore nanje. Ker, če imaš težavo na testih, moraš trenirati tudi pisno odgovarjanje, ne samo znanje v glavi. Tako kot pri košarki ne treniraš samo teorije meta, ampak dejansko mečeš na koš.

Urnik: pomembno je tudi, da si učenje razporediš okoli treningov. Po treningu naj ne bo glavni čas za težko učenje. Po treningu lahko delaš lažje stvari: ponavljanje kartic, pregled zapiskov, priprava torbe, kratko preverjanje. Glavno učenje naj bo pred treningom ali ob dnevih, ko si manj utrujena oziroma nimaš treninga.

Primer:

Po šoli: kosilo + 20 minut počitka.
Potem: 2 učna bloka po 25 minut.
Trening.
Po treningu: ponavljanje, utrjevanje, lažje naloge.

Zelo pomembno: za nekaj časa se boš morda morala pogovoriti tudi s trenerjem ali starši, da imaš trenutno šolsko “reševalno obdobje”. To ne pomeni, da nehaš s košarko. Pomeni, da si za 2–3 tedne narediš pameten načrt, da popraviš najnujnejše. Tudi športniki včasih prilagodijo trening, ko je tekmovalni ritem pretežek. To ni poraz, to je taktika.

Ko te zagrabi misel: “Zaostala bom, vsega je preveč,” si poskusi reči bolj uporabno misel: “Ni mi treba rešiti vsega danes. Danes moram narediti prvi ali naslednji korak.” Ali: “Trenutno sem v težavah, ampak to še ne pomeni, da se ne da rešiti.”

To je pomembno, ker “panične misli” pogosto povzročijo, da se izogibamo učenju ali skačemo iz predmeta na predmet. Bolj kot potrebuješ popoln načrt, potrebuješ majhne, redne korake.

Moj predlog za danes:

Napiši seznam vseh predmetov in ocen.

Označi, kateri predmet je najbolj nujen.

Piši učitelju ali ga vprašaj, kaj točno moraš znati za popravljanje.

Naredi samo 2 kratka učna bloka za ta predmet.

Zvečer si napiši, kaj je naslednji najmanjši korak za jutri.

In še nekaj: ker praviš, da imaš kar nekaj enic in te je strah, da boš zaostala, bi bilo dobro, da v to ne greš sama. Povej razredniku, svetovalni delavki ali staršem in trenerju zelo konkretno: “Potrebujem pomoč pri načrtu popravljanja ocen. Sama se trenutno ne znam več dobro organizirati.”

To je zrela prošnja za pomoč, ne priznanje poraza.

 

Držim s tabo. Zdaj ni cilj popolnost. Cilj je: manj panike, več načrtovanja, en predmet naenkrat.

 

Tina Jeromen, univ. dipl. psih.