Življenje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

ob prebiranju tvojega pisma sem pomislila, kako se lahko toliko stvari zgrne na eno osebo, eno družino. Žal mi je za vse izgube, pretrese, krizne dogodke in travmatične izkušnje, ki si jih doživela. Ko se zgodijo tako strnjeno kot tebi, potrebujemo še več podpore in razumevanja.

Izgubiti otroka ni lahka izkušnja in ženske s to izkušnjo povedo, da je potreben čas, v katerem je dobro nameniti prostor pogovoru o izgubi, čutenju, o žalosti... Ko se ta proces še ni zaključil, sledi šok: samomor fanta. Pomislim, kako samo si se morala počutiti. Kako pretresena si bila, da si izgubila upanje in poskusila končati svoje življenje. Svoj zapis pa si tokrat poimenovala prav Življenje.

Ob vsem, kar opisuješ, je, kot da berem scenarij za film. Žal je to platno zate še kako resnično. Ko človek umre zaradi starosti, imamo vsaj nek logičen odgovor o vzroku smrti. Ne da je bolečina ob izgubi ljubljene osebe kaj manjša, le razlog je lažje razumljiv, tudi pri bolezni. Umora pa seveda ne pričakuješ, ker se ne bi smel niti dogoditi. Takšna izguba ponovno zareže v srce, tako tebe kot vnukinjo in vse druge bližnje. Temu je sledila še smrt dedka. Ko se je vse nagrmadilo, je obupala še mama. Komaj ste jo rešili. Človeku vzame sapo. Verjamem, da jo je tudi tebi. Ob vsem opisanem pa tudi vidim, da v tebi živi del, ki hoče Živeti še naprej in najti vrata, kjer boš lahko predelala preteklost.

Si mislim, da si morala v tem obdobju, čeprav strta, biti tudi močna za druge. Ali prav sklepam, da trenutno nimaš več psihiatrične in/ali kliničnopsihološke podpore?

V minulem času si bila izpostavljena intenzivnim čustvenim obremenitvam. Posledično je telo lahko še vedno v stanju pripravljenosti na nevarnost. Biti ves čas v strahu, žalosti in občutkih nemoči pa je tudi zelo izčrpavajoče in vpliva na posledice, ki si jih opisala.

Da kljub vsemu opisanemu danes zaključuješ srednjo šolo, ti iskreno čestitam. Zbrala si voljo in moč ter se ob vseh težkih dogodkih prebila skoraj do konca šolanja. Dogodki, ki si jih doživela in posledice, ki jih doživljaš, seveda vplivajo tudi na zbranost, spanje in pomnjenje  učne snovi.

Morda bi bilo smiselno preveriti možnosti za učne prilagoditve pri ocenjevanju, da bi lažje pokazala svoje znanje in se soočila s popravnimi izpiti. Pri tem ti bo pomagala svetovalna delavka v šoli, po potrebi razredničarka. Morebiti potrebuješ še kakšno dodatno učno podporo nekoga pri razlagi snovi, utrjevanju. Kako se počutiš v razredu, bi lahko dobila pomoč sošolke, prijateljice ali mogoče doma imajo možnost tudi za plačilo kakšne inštrukcije? Je kdo med odraslimi v družini, sorodstvu podporen, da se lahko zaupaš?

Na tvoje vprašanje, ali lahko obiščeš svetovalno delavko, je moj odgovor: DA, vsekakor. Še vedno si dijakinja in imaš pravico do takšne pomoči in podpore. Predlagam, da jo obiščeš čim prej in ji poveš, kaj te bremeni. Enako velja za socialno delavko, h kateri hodiš. Da strnete prizadevanja in dobiš, kar sedaj potrebuješ, tudi psihiatrično nadaljnjo podporo in psihoterapijo.

Preveriš lahko glede obravnave v enem izmed Centrov za duševno zdravje, ki ti je dosegljiv. Skupaj z zdravnikom, šolsko svetovalno službo ali CSD boste poiskali ustrezno strokovno podporo, ki je na voljo v okolju, kjer živiš.

Ko se stiska ali samomorilne misli okrepijo, je pomembno, da poiščeš takojšnjo pomoč. Takrat se obrneš lahko na dežurnega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč. Če si v Ljubljani, sta na voljo tudi Izvenbolnišnična psihiatrična dejavnost na Polikliniki (Njegoševa 4, telefon 01 475 06 70) in Enota za krizno intervencijo (Grablovičeva 44a, telefon 01 587 49 00), ki deluje po 15.uri popoldne in ponoči.

Od doma lahko v stiski pokličeš tudi Telefon za pomoč v duševni stiski (01 520 99 00), ki je dosegljiv med 19. in 7. uro.

Več preverjenih informacij o pomoči najdeš tudi tukaj in za samopodporo v danem trenutku v našem priročniku Kaj lahko naredim, da mi bo lažje.

Lahko pa se v vmesnem obdobju prijaviš tudi v našo spletno klepetalnico, kjer lahko že med pogovorom dobiš tudi odgovore na morebitna vprašanja. Vesela bom, če se še oglasiš. Naše uredništvo ti lahko pomaga pri hitrejšem dostopu do pogovora v klepetalnici, piši jim kar takoj, predvidoma jutri že obstaja taka možnost ali kasneje, če bi ne utegnila: (urednistvo@tosemjaz.net).

Pomembno je, da v sedanji situaciji ne ostajaš sama. Še enkrat želim poudariti, zaupaj se svetovalni delavki, ki je v šoli praviloma vsak dan. 

Soočanje s samomorilnimi mislimi je proces, v katerem se učimo, kako se spoprijeti z njimi in s čustvi. V procesu pomoči se dotakneš vsebin, ki bremenijo. Tudi težke izkušnje potrebujejo čas, pogovor in različne poti okrevanja, da se življenje lahko znova uravnovesi in mi z njim. Naredila si še en pomemben korak naprej, izrazila željo po pomoči. Radi bi te pri tem podprli. Čeprav na daljavo, vendarle zelo 'od blizu' ostajam(o) s teboj pri zavezi k Življenju in tvojih naslednjih korakih iskanja strokovne pomoči. Ostani tudi ti v stiku z nami.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

začenjamo novi teden. Misli se mi vračajo k tebi in me zanima, če si se odločila in (boš) obiskala svetovalno delavko?

Vikend zna biti včasih dolg - še posebej, če nas okupirajo skrbi. Kako si danes?

Z mislijo nate ti želim, da se tudi šola dobro izteče kljub trenutnim oviram.

Javi se še kaj.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Zdravo, 

res je, da je konec leta v šoli več različnih nalog, hkrati pa se svetovalni delavci zavedajo, da se stiske mladih lahko le še stopnjujejo in so tam, da omogočajo pogovor in podporo. Veseli me, da si imela tudi dobro izkušnjo, da si lahko dala na plano nekaj stisk.

Kar si zapisala zgoraj, je lahko sporočilo tudi svetovalni delavki, da si pri njej dobila podporo, ki jo še potrebuješ in da se ji bi rada osebno zahvalila za dosedanjo podporo, zato prosiš za srečanje. Bi lahko napisala kaj takšnega? Povzela sem tvoje besede, ti pa poišči svoje.

Vsekakor pa je res dobro, da se vzpostavlja most do nove pomoči, svetovalna delavka ti lahko poda še kakšen konkreten nasvet in informacijo, kam se obrniti, saj sama ne vem, kje si doma in kje se šolaš. Kaj pa si se odločila zase, si se odločila nadaljevati s šolanjem ali se boš usmerila v iskanje zaposlitve?

Menim, da bi bilo res dobro, da se prijaviš v spletno klepetalnico direktno ali preko uredništva (urednistvo@tosemjaz.net) in morda s svetovalko, svetovalcem preveriš, katere oblike pomoči so ti na voljo v bližini kraja bivanja ali šolanja.

Razumem, da te navdaja občutek, da si "težila" svetovalni delavki. Sama bi bila takega "teženja" zelo vesela, saj mi pove, da si imela zaupanje in osebo, s katero si lahko delila del svojih težav v minulem obdobju. Sedaj pa se soočaš tudi z bremeni in posledicami tega obdobja, zato je pomembno, da daš prostor tudi tem občutkom in jih postopoma predelaš.

Navijam za tvoj naslednji korak: tako do svetovalne delavke kot tudi do klepetalnice, da skupaj  s tabo poiščete najbolj ustrezno pot podpore. Nekaj opcij je navedenih v prvem odgovoru. A v direktnem pogovoru je morebiti celo lažje, ker lahko sproti preveriš svoja vprašanja.

Sem vesela, da si se javila. Vse dobro pri zaključevanju šole. 

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Hojla, draga po imenu neznana srednješolka,

žal mi je, da si bila zavrnjena in da moja strategija navijanja, da se obrneš na svetovalno delavko, ni delovala uspešno. Očitno ona ne bo most do naslednjega koraka pomoči, zato ostani z nami, da skupaj najdemo rešitev.

Lažje bi bilo, če bi malo več vedela, kje si. Zato je morda najbolje, da se kar takoj prijaviš na pogovor v spletno klepetalnico, ki je na voljo že danes, jutri, naslednji ponedeljek, vidim pa tudi termine takoj v začetku julija. Urnik je na spletni strani, tukaj.

Piši na urednistvo@tosemjaz.net in ti bodo pomagali zagotoviti hiter termin za pogovor. Sogovornika lahko dobiš takoj. Ne ostani sama sedaj, ko se tako slabo počutiš. Vedi, da takrat, ko bo težko, lahko ponoči ali popoldan pokličeš tudi na telefon v stiski. Na tej strani je zbirnik številk.

Imaš še koga, ki ti lahko pomaga?

Sem tukaj tudi jaz, v klepetalnici pa drugi strokovnjaki in strokovnjakinje, ki ti bodo lahko specifično nudili dodatne informacije, če se bodo na podlagi pogovora pokazale kot potrebne.

In šola? Kako se je zaključilo? Saj mi deluje to vprašanje v tem trenutku kar odveč, a je tudi to pomemben del v sedanji situaciji.

Ostanimo povezani, skupaj bomo našli neko ustrezno pomoč v tvojem okolju.

P.S: Nektere poti pomoči sem ponovila, da jih ne iščeš med odgovori. Mislim nate. 

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka

Odgovor svetovalke:

Hojla, 

z mislimi se vračam k tebi, sedaj ti to tudi sporočam. Zanima me, kako si te dni, ali ti je še kaj ostalo za šolo, kateri poklic boš pridobila ali zaključila srednjo šolo, ...? S čim se spogleduješ za naprej? Boš lahko imela v tej sistuaciji morebiti kakšno možnost tudi letovanja, če ti le šolska situacija dopušča? 

Napiši mi malo, kako si? Upam, da si se javila in dobila termin za pogovor v 'chat klepetalnici'. Tam gre pogovor direktno s svetovalko, svetovalcem "v živo" in ni potrebno čakati, da odgovor priroma do tebe.

Upam, da najdeš nekaj ohladitve v teh vročih dneh.

Vesela bom tvojega odziva, tudi kratkega.

 

 

 

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka