Življenje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

ob prebiranju tvojega pisma sem pomislila, kako se lahko toliko stvari zgrne na eno osebo, eno družino. Žal mi je za vse izgube, pretrese, krizne dogodke in travmatične izkušnje, ki si jih doživela. Ko se zgodijo tako strnjeno kot tebi, potrebujemo še več podpore in razumevanja.

Izgubiti otroka ni lahka izkušnja in ženske s to izkušnjo povedo, da je potreben čas, v katerem je dobro nameniti prostor pogovoru o izgubi, čutenju, o žalosti... Ko se ta proces še ni zaključil, sledi šok: samomor fanta. Pomislim, kako samo si se morala počutiti. Kako pretresena si bila, da si izgubila upanje in poskusila končati svoje življenje. Svoj zapis pa si tokrat poimenovala prav Življenje.

Ob vsem, kar opisuješ, je, kot da berem scenarij za film. Žal je to platno zate še kako resnično. Ko človek umre zaradi starosti, imamo vsaj nek logičen odgovor o vzroku smrti. Ne da je bolečina ob izgubi ljubljene osebe kaj manjša, le razlog je lažje razumljiv, tudi pri bolezni. Umora pa seveda ne pričakuješ, ker se ne bi smel niti dogoditi. Takšna izguba ponovno zareže v srce, tako tebe kot vnukinjo in vse druge bližnje. Temu je sledila še smrt dedka. Ko se je vse nagrmadilo, je obupala še mama. Komaj ste jo rešili. Človeku vzame sapo. Verjamem, da jo je tudi tebi. Ob vsem opisanem pa tudi vidim, da v tebi živi del, ki hoče Živeti še naprej in najti vrata, kjer boš lahko predelala preteklost.

Si mislim, da si morala v tem obdobju, čeprav strta, biti tudi močna za druge. Ali prav sklepam, da trenutno nimaš več psihiatrične in/ali kliničnopsihološke podpore?

V minulem času si bila izpostavljena intenzivnim čustvenim obremenitvam. Posledično je telo lahko še vedno v stanju pripravljenosti na nevarnost. Biti ves čas v strahu, žalosti in občutkih nemoči pa je tudi zelo izčrpavajoče in vpliva na posledice, ki si jih opisala.

Da kljub vsemu opisanemu danes zaključuješ srednjo šolo, ti iskreno čestitam. Zbrala si voljo in moč ter se ob vseh težkih dogodkih prebila skoraj do konca šolanja. Dogodki, ki si jih doživela in posledice, ki jih doživljaš, seveda vplivajo tudi na zbranost, spanje in pomnjenje  učne snovi.

Morda bi bilo smiselno preveriti možnosti za učne prilagoditve pri ocenjevanju, da bi lažje pokazala svoje znanje in se soočila s popravnimi izpiti. Pri tem ti bo pomagala svetovalna delavka v šoli, po potrebi razredničarka. Morebiti potrebuješ še kakšno dodatno učno podporo nekoga pri razlagi snovi, utrjevanju. Kako se počutiš v razredu, bi lahko dobila pomoč sošolke, prijateljice ali mogoče doma imajo možnost tudi za plačilo kakšne inštrukcije? Je kdo med odraslimi v družini, sorodstvu podporen, da se lahko zaupaš?

Na tvoje vprašanje, ali lahko obiščeš svetovalno delavko, je moj odgovor: DA, vsekakor. Še vedno si dijakinja in imaš pravico do takšne pomoči in podpore. Predlagam, da jo obiščeš čim prej in ji poveš, kaj te bremeni. Enako velja za socialno delavko, h kateri hodiš. Da strnete prizadevanja in dobiš, kar sedaj potrebuješ, tudi psihiatrično nadaljnjo podporo in psihoterapijo.

Preveriš lahko glede obravnave v enem izmed Centrov za duševno zdravje, ki ti je dosegljiv. Skupaj z zdravnikom, šolsko svetovalno službo ali CSD boste poiskali ustrezno strokovno podporo, ki je na voljo v okolju, kjer živiš.

Ko se stiska ali samomorilne misli okrepijo, je pomembno, da poiščeš takojšnjo pomoč. Takrat se obrneš lahko na dežurnega zdravnika ali nujno medicinsko pomoč. Če si v Ljubljani, sta na voljo tudi Izvenbolnišnična psihiatrična dejavnost na Polikliniki (Njegoševa 4, telefon 01 475 06 70) in Enota za krizno intervencijo (Grablovičeva 44a, telefon 01 587 49 00), ki deluje po 15.uri popoldne in ponoči.

Od doma lahko v stiski pokličeš tudi Telefon za pomoč v duševni stiski (01 520 99 00), ki je dosegljiv med 19. in 7. uro.

Več preverjenih informacij o pomoči najdeš tudi tukaj in za samopodporo v danem trenutku v našem priročniku Kaj lahko naredim, da mi bo lažje.

Lahko pa se v vmesnem obdobju prijaviš tudi v našo spletno klepetalnico, kjer lahko že med pogovorom dobiš tudi odgovore na morebitna vprašanja. Vesela bom, če se še oglasiš. Naše uredništvo ti lahko pomaga pri hitrejšem dostopu do pogovora v klepetalnici, piši jim kar takoj, predvidoma jutri že obstaja taka možnost ali kasneje, če bi ne utegnila: (urednistvo@tosemjaz.net).

Pomembno je, da v sedanji situaciji ne ostajaš sama. Še enkrat želim poudariti, zaupaj se svetovalni delavki, ki je v šoli praviloma vsak dan. 

Soočanje s samomorilnimi mislimi je proces, v katerem se učimo, kako se spoprijeti z njimi in s čustvi. V procesu pomoči se dotakneš vsebin, ki bremenijo. Tudi težke izkušnje potrebujejo čas, pogovor in različne poti okrevanja, da se življenje lahko znova uravnovesi in mi z njim. Naredila si še en pomemben korak naprej, izrazila željo po pomoči. Radi bi te pri tem podprli. Čeprav na daljavo, vendarle zelo 'od blizu' ostajam(o) s teboj pri zavezi k Življenju in tvojih naslednjih korakih iskanja strokovne pomoči. Ostani tudi ti v stiku z nami.

Julija Pelc, univ. dipl. psih., spec. psihološko svetovanje, geštalt psihoterapevtka