#to sem jaz

Kaj pa, če imam samomorilne misli?

Avtor: mag. Alenka Seršen Fras, univ. dipl. psihologinja in Martina Kukovec, mag. psihologije, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor

Depresija pri mladostniku lahko vodi tudi do samomorilnih misli.

Razmišljanje o samomoru (recimo: »Najlažje bi bilo, če bi umrl.«) lahko vodi do samomorilnega namena (priprava pripomočkov) in samomorilnega načrta (ko oseba ve, kje, kako in kdaj bo naredila samomor!).

Samomorilni proces je navadno posledica nekaj časa trajajoče hude stiske. Pogosto se začne z občutki nemoči in željo, da oseba ne bi več živela. Če se položaj ne izboljša, se lahko proces stopnjuje od misli, namenov, načrta, do poskusa ali smrti zaradi samomora. Pri tem je potrebno vedeti, da se lahko proces vedno zaustavi že pri mislih o samomoru.

cry gf1588e7a9 12801
Resne misli o samomoru se lahko izražajo v vedenju in besedah.

Na kakšna vedenja moramo biti pozorni?

Nekatera vedenja so podobna tistim, ki se pojavljajo pri depresiji. Mladostniki se umikajo v samoto, opuščajo aktivnosti, lahko se tudi poslavljajo od družine in prijateljev, prisotne so hitre spremembe razpoloženja (nihanje od veselja do žalosti), razdajanje svojih stvari, zloraba alkohola in drog, samopoškodovalno vedenje, nenadno zanimanje za verske obrede, načrtovanje pogreba, preokupiranost s smrtjo in z umiranjem, priprava pripomočkov za samomor.

Izjave, ki posredno nakazujejo željo po smrti:

Izjave, ki neposredno nakazujejo željo po smrti:
»Utrujen sem od življenja, ne morem več naprej.« »Odločil sem se, da se bom ubil.«
»Moji družini bi bilo bolje brez mene.« »Želim si, da bi bil mrtev.«
»Saj ne bi bilo nikomur mar, če me ne bi bilo več.« »Naredil bom samomor.«
»Le stran hočem.« »Vse bom končal.«
»Kmalu me ne bo več.«  

Zaupaj stisko drugi osebi in čimprej poišči strokovno pomoč

Spregovoriti o samomorilnih težnjah ni preprosto. A ko stisko zaupaš drugi osebi, imaš možnost, da se razbremeniš, dobiš podporo, nove zamisli za reševanje položaja ali za spreminjanje svojega odnosa do težave. Olajšanje, ki ga lahko doživimo ob pogovoru je podobno tistemu, ki ga doživimo, ko iz težkega nahrbtnika, ki nas pritiska k tlom, odvzamemo nekaj predmetov. Ko drugemu zaupamo svoje težave, ranljivi del sebe, tvegamo razočaranja, a nas prav to resnično povezuje z drugimi in krepi naše odnose. Morda se boš lažje pogovoril s prijateljem, ki je opazil tvojo stisko. Njegovega povabila na sprehod nikar ne zavrni. Iskren in topel, sočuten odnos ti lahko pomaga vsaj začasno.

A v primeru intenzivnih znakov depresije, ki trajajo več kot dva tedna, ali pogostega razmišljanja o tem, da bi storil samomor, se je potrebno obrniti na odgovorne odrasle ljudi (starši, sorodniki, trenerji, učitelji, svetovalni delavci na šoli), ki ti bodo pomagali poiskati strokovno pomoč.

Prosi nekoga od odraslih, da ti uredi pogovor s psihologom, psihiatrom ali drugim terapevtom v bližnjem zdravstvenem domu ali Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše.

Vir pomoči Kontakt
Klic v duševni stiski tel. 01 520 99 00
TOM telefon

tel. 116 111

E-mail: tom@zpms.si
E-TOM E-mail: tom@zpms.si
Spletna svetovalnica To sem jaz E-mail: tosemjaz@nijz.si
ŽIV? ŽIV E-mail: info.scsr@upr.si
Svetovalni centri za otroke mladostnike in starše (Ljubljana, Maribor, Koper)

Ljubljana

Maribor

Koper

Še več informacij o tem, kje poiskati pomoč, najdeš tukaj.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja