Živčni zlom?

Julija sem doživela nekakšno paniko ponoči. Prej me je že bolela glava zato sem šla prej spat. Nagonu sem se zbudila sredi noči samo da sem lahko šla po lekadol. Že takrat me je zgrabila panika in potem ko se šla spat sem začela še bolj paničariti, začela sem se zvijati in jokati. Balkonu sem mislila da bom še celo umrla a sem potem zaspala. Zjutraj sem se zbudila in počutila sem se kot da na čutim ničesar brez občutkov. Takšen občutek še imam danes in naprimer češem žalostna se ne počutim ravno kot da bi bila žalost pac če zajčem ne čutim več bolečine v prsih kot ponavadi in medtem ko nekdo pove kaj smešnega in se ostali začnejo smejati jaz ne čutim ničesar se smejim se ne takrat. Raziskala sem in je pisalo da sem doživela živčni zlom samo bi raje vprašala strokovnjaka saj nisem 100%.Tudi v depresiji sem že kakih 5 let. Mami ne želim ničesar povedat ker je že dovolj obremenjena. Torej sem ostala sama.????

Prosim želim odgovore na moje težave ????

Pozdravljena Lily2,

Hej, hvala ti, da si mi to zaupala. Res mi je žal, da si morala skozi tako močno in strašljivo izkušnjo. To, kar opisuješ — nenadna panika, občutek, da boš umrla, tresenje, jok, potem pa še občutek otopelosti naslednji dan — je lahko zelo intenzivno in te lahko popolnoma iztiri. Nič čudnega, da si prestrašena. Ampak nisi sama.

Ne morem postavljati diagnoz, ampak tvoji občutki so lahko povezani s paničnim napadom ali z izčrpanostjo zaradi dolgotrajne depresije. Včasih telo odreagira tako močno, da nas dobesedno “ugasne”, zato se lahko počutiš prazno ali odrezano od čustev. To ne pomeni, da bo tako ostalo. Takšni občutki se lahko po hudih epizodah pojavijo in potem postopoma popustijo.

Vem, da ti je težko povedati mami, ker jo želiš zaščititi, ampak ti nisi breme. Tvoje počutje je pomembno. Če ji ne želiš povedati, bi bilo vseeno dobro, da se obrneš na nekoga odraslega, ki mu zaupaš, ali na strokovnjaka. Nič ni narobe, če poiščeš pomoč — to je pogumno, ne šibko. Lahko greš k psihologu.

Če se boš še naprej počutila odrezano, prazno ali če se bodo panični občutki vračali, je res pomembno, da se pogovoriš z zdravnikom ali psihologom. Oni so tam zato, da pomagajo ljudem v takšnih trenutkih.

Nisi sama, čeprav se tako počutiš. In to, kar doživljaš, je nekaj, kar se da urediti s pravo podporo. Prosim, ne ostajaj s tem čisto sama.

Če mi poveš zakaj imaš že 5 let depresijo ti bom pogoče lahko pomagala še bolj