Smrt- se izgubljam ali ne?

Pozdravljeni!

Pišem vam, ker sem se pred 5 meseci prvič srečala s smrtjo. Umrl je moj dedek. Na pogrebu sem bila najbolj žalostna oseba, tudi cel dan sem jokala in starši so mi isti dan rekli, da morem čez to. Noben me ni niti objel ali potolažil, sam to da je to življenje in da naj prebolim. Stara sem 17 in vem da bi mogla to bolj zrelo sprejemat, ampak zgleda da nemorem. Kot sem rekla 5 mesecev je od tega in še vedno rihtamo vse zadeve za nazaj. No včeraj pa smo šli k babi, da ji pomagamo naredit stvari- torej da uredimo okolico, da ji v hiši pomagamo itd. In odločila se je da ima dosti, da so v hiši še vedno oblačila od dedka. Že od takrat, ko je bil v bolnici se moja babi ni nekak brigala, to je vzela kot prosti čas ko ga ni da lahko koga povabi na obisk. No in ko sem prišla v hišo, da to uredim sem videla da je veliko njegovih knjig strgala in ne vem koliko ur ko sem bila tam vedno slabše sem se počutila na nek način, kot da bom zbolela. Slabo mi je postalo. Tista oblačila smo zrihtali, kljub temu da meni ni bilo fajn. Na koncu dneva, ko smo ta oblačila hoteli nesti na rdeči križ pa sem vzela dedkovo najlepšo kravato in pa zlat gumb iz plašča (v društvu je bil) in sem hitro skrila. Hotela sem obdržati nekaj njegovega še vseeno, ker ga pogrešam. Skrbi me da če bo kdo od mojih izvedel, da ne bo dobro. To zdaj je skrito v škatlici pri meni v sobi. Po tem ko sem to skrila nisem imela dobrega občutka počutila sem se kot neke vrste "tatica" v narekovajih. Še sama ne razumem, zakaj se tako počutim, če sem želela nekaj obdržati. Ne morem rečt da me peče vest, lahko pa rečem da veliko razmišlajm o tem če sem sploh prav ravnala, ker od takrat naprej mi gre vse še samo navzdol. Zato se sprašujem se izgubljam ali ne?

Živjo

prvo, moje sožalje za dedka, ne vem kako je to ampak želim ti le da boš dobro. ne zadržuj svojih občutkov, koneckoncev si punca (ne govorim da fantje ne) in ne glede na to koliko se trudimo, dejstvo je da je v življenju preveč vsega ki nas prizadane res hitro. jokaj v svoji sobi kolikor češ in vsi ki isto delamo, te razumemo. actually smo vsi enaki sam ne priznamo si tega. dejstvo pa je. btw jokanje pomaga pri obnovi trpalnic koda če ne druzga veš da ti bo vsaj telo hvaležno.

drugo, ne glede na to kako drugi gledajo na situacijo, ti si vedno ti in iskreno naj ti bo vseeno na to kaj ti drugi sporočajo da je prav in narobe. če si želiš imet nekaj od dedka, imej. res ker ti si edina lastnica svojega življenja in nihče ne razume tvojih potreb bolj kot ti sama. če hočeš imej, če hočeš obdrži, če hočeš daj stran od sebe. ampak mislim da si boš v prihodnosti hvaležna da si vzela tisto kravato in gumb. in kadarkoli v življenju ju boš lahko dala stran, ne rabiš se še zdaj odločiti. shrani ga in boš videla še kaj si boš želela kasneje. naredi tako da bo tebi najlažje, ne obremenjuj svojega življenja le še bolj. 

Ne izgubljaš se, samo mir rabiš od okolice. Predlagam da večkrat uporabljaš slušalke.

Moje iskreno sožalje.

Izgubila sem tudi jaz svojo prababi(pocivaj v miru) pred dobrim letom. Vedno mislim nanjo❤️‍????. Mami minje naredila slike da ko sem žalistna jo vidim in se nasmejem. Mogoče se bo slišalo čudno ampak kdaj govorim sliki kakor da bi govorila z njo. Iskreno sožalje. Če kaj rabiš, tolažbo, napiši????. Vedi pa da je tvoj deda v nebesih. To mi je rekla moja naj frendica ko sem izgubila psico????. Da je v pasjem raju. In zapomni si: Rad te je imel in še vendo te ima. In ne bo te zapustil. Vedno bo v tvojm srcu,punca

Srečno in brez strahu. Pojdi v park, kjer boš sama ter se razjokaj. Pomaga dat to iz sebe????. Vrjamrm vate

Lp. 14 letna Malina????

Pošiljam ti en velik objem????

Pozdravljeni!

Najprej bi se rada zahvalila svetovalki, za odgovor in tudi za izrečeno sožalje. Zadnjih nekaj dni sem bila, kar obupana morem priznati. Veliko mi pomeni, da ste mi ponudili pomoč in mi povedali, da je moje dejanje okej, s tem sem dobila neko potrditev. Tudi to da se lahko na vas obrnem mi veliko pomeni in sem zelo hvaležna. Hvala vam, mogoče mi bodo pa ravno vaše spodbudne in podporne besede pomagale. Po vašem sporočilu gledam na vse malo drugače, zato imam tudi upanje da bom sama boljše. Želim vam lep dan!

Draga Vsebook!

Hvala za izrečeno sožalje, si me kar malo nasmejala s tistim za trepalnice. Lepo je videt, da me ne obsojaš, ampak podpiraš to mi veliko pomeni. Hvala ti tudi za iskreno podporo in pa pomoč, sem vesela da želiš pomagati. Po sporočilu se vidi, da si dobra oseba in da rada pomagaš. Še tebi hvala in želim ti lep dan!

Draga Malina!

Hvala tudi tebi, da si pisala. Moje sožalje za tvojo prababico. Lepo je od tvoje mami da ti je to naredila, drugače pa pogovor ob sliki ni čuden, jaz se tudi z dedkom pogovarjam pred spanjem in molim za njega da ga čuva moj angel. Hvala, ti! Drugače pa tudi če boš ti rabila kakšen pogovor lahko napišeš ( lahko mi tudi pišeš zasebno, ampak to bo malo tžje izvedljivo) ni noben problem, jaz tudi rada pomagam. Jaz tudi tebi nazaj pošiljam en velik objem!