Najosnovnejši časovni načrt je šolski tedenski urnik, katerega lahko naredimo na več načinov. Eno izmed predlog za oblikovanje takega urnika najdeš na delovnem listu: Tedenski učni načrt.
Izdelan urnik lahko imamo na več mestih (npr. v šolski torbi, na platnicah zvezkov, v peresnici, na omari v delovni sobi, v digitalni obliki na telefonu ali računalniku), predvsem pa je smotrno, da si ga obesimo na steno ob pisalni mizi.
Priporočljivo je, da v tedenskem urniku dela upoštevamo tako obveznosti v jutranjem kot v popoldanskem in večernem času, lahko pa si dan razdelimo tudi po posameznih urah. V urnik ob šolskih obveznostih (pouk, zagovor seminarske naloge, ocenjevanje znanja ipd.) vpišemo še vse druge obveznosti (npr. treninge ali glasbeno šolo) ter prosti čas.
V pomoč pri pripravi tedenskega urnika oziroma načrta dela so ti lahko naslednji napotki:
- Učno delo načrtuj dovolj zgodaj, kmalu po prihodu iz šole. V poznih popoldanskih ali večernih urah je naše telo pogosto že utrujeno in možgani bistveno manj pripravljeni za sodelovanje.
- Določi si okvirni čas v dnevu, ki bo pomenil začetek učnega dela in se tega skušaj držati skozi vse šolsko leto.
- Dela načrtuj tako, da se boš najprej lotil domačih nalog. Te ti bodo služile za “ogrevanje” možganov, prav tako pa ti bodo naloge lažje stekle tedaj, kadar od konca pouka še ni minilo veliko časa in se razlage učitelja še spomniš.
- Učno delo načrtuj po predmetnih sklopih – vsak predmet v tedenskem urniku obarvaj s svojo barvo. Predvidi čas, ki ga boš za učenje posameznega predmeta ali poglavja potreboval.
- V urnik dela vključi veliko odmorov, ki ti bodo pomagali ohraniti zbranost. Priporočljivo je, da si privoščiš več krajših odmorov v trajanju od 5 do 10 minut, nato pa se vrneš k učnemu delu, ki si ga predvidel s tedenskim urnikom. Če si med učnim delom pogosto privoščimo daljši odmor (npr. 30 minut ali več), obstaja večja verjetnost, da se bomo k nadaljevanju učenja precej težje vrnili, saj bosta naši pozornost in pripravljenost na delo popustili.
- V urnik vključi tudi »neopredeljeni čas«, ki ga lahko po potrebi zamenjaš z učnim delom, v primeru, da ti učne snovi ne bi uspelo predelati v predvidenem času.
- Predvidi dovolj časa tudi za prostočasne aktivnosti in druženje s prijatelji ter nagrade, ki ti bodo pomagale ostati motiviran.
b) Mesečni učni načrt
Kadar pripravljamo mesečni učni načrt, je pomembno, da v en obrazec vnesemo in z barvami označimo vse zadolžitve, ki se bodo zvrstile v dotičnem mesecu. Običajno so nam datumi preizkusov znanja in ostalih zadolžitev znani že v naprej. Grafično in z barvami ga opremimo z značilnostmi meseca - označimo vikende, praznike ipd. Vrišemo vse preizkuse znanja, ostale obveznosti v šoli, roke za oddajo nalog. Z barvno črto grafično označimo, kdaj in kako dolgo se bomo učili določen predmet, dolžina črte pa je odvisna od več dejavnikov:
- od količine snovi in njene zahtevnosti,
- od lastnih izkušenj z učenjem predmeta v preteklosti,
- od značilnosti meseca,
- in ostalih dejavnikov, ki niso neposredno povezani z šolo.
Takšna oblika urnika oziroma učnega načrta je močno povezana s tedenskim urnikom in nam omogoča grafično spremljanje dinamike učenja in obremenjenosti po tednih. Označbe z različnimi barvami nam natančno povedo, kaj moramo početi in opraviti v določenem dnevu. Nudi nam možnost, da enakomerno in racionalno obremenimo vsak dan v mesecu. Pomembno je tudi, da urnik redno posodabljamo. Priporočljivo je, da vsak konec tedna preverimo, ali moramo v urnik vnesti kakšne nove obveznosti in ali so se roki za določene naloge spremenili.
Svoj mesečni načrt lahko obesimo nad mizo, pri kateri se navadno učimo. Tak panoramski pogled na mesec nam omogoči, da nas obveznosti ne presenetijo zadnji dan. Ponudi nam jasno sliko o količini in vrsti dela, ki ga moramo dnevno opraviti. Najpomembneje pa je, da pri načrtovanem vztrajamo.
