Skoči do osrednje vsebine

Razkriti se ali ne razkriti se, to je zdaj vprašanje!

Avtor: Društvo informacijski center Legebitra

Razkritje staršem in bližnjim nedvomno predstavlja enega bolj pomembnih, a hkrati stresnih dogodkov v življenju LGBT oseb. Zato je dobro, da se pred razkritjem na to pripravimo in poiščemo način, ki bo najbolj ustrezen.

Si spoznal_a, da so ti všeč (tudi) osebe istega spola ali pa da tvoja spolna identiteta ne ustreza pričakovanjem tvoje okolice, zdaj pa razmišljaš o tem, kako to povedati svojim bližnjim oziroma se razkriti? Ne veš, kako začeti in kaj točno povedati? Te je strah njihovega odziva?

Razumljivo je, da želiš informacijo deliti s starši, prijatelji ali drugimi pomembnimi drugimi, saj nam le to nudi možnost iskrenega odnosa s svojimi bližnjimi. Ker je prvo razkritje za vsako LGBT osebo nova situacija in ker pogosto ne vemo, kako se bodo druge_i na informacijo odzvale_i, je vsekakor logično, če ne veš točno, kako se stvari lotiti.

Spodaj ti ponujamo nekaj uporabnih informacij, ki ti lahko pomagajo, da je razkrivanje zate čim lažje.

  • 1. Razkrivaj se postopoma

    1. Razkrivaj se postopoma

    Pri razkritju je pomembno, da slediš lastnemu občutku ter da ne hitiš preveč, saj je razkrivanje lahko stresno. Dobro je imeti v mislih, da je tudi razkrivanje, kot večina ostalih stvari v življenju, proces. Najprej se je dobro razkriti osebam, za katere predvidevaš, da bodo najbolj sprejemajoče. Veliko oseb se najprej razkrije prijateljicam_em ali drugim osebam, za katere so prepričane, da bodo informacijo dobro sprejele. Imaš mogoče kakšno_ega prijateljico_ja, za katero_ega imaš tak občutek? To je lahko dober začetek.

     

  • 2. Razkrivaj se v živo

    2. Razkrivaj se v živo

    Vedno se poskušaj razkriti v živo in ne preko raznih sporočil, klicev in podobnega. Če ti je težko začeti pogovor ali če se ti je lažje izraziti preko pisane besede, lahko napišeš pismo. Osebe navadno razkritje začnejo kar s tem, da naravnost povejo, da so npr. panseksualne, biseksualne, transspolne osebe... ali pa povedo, da so jim všeč npr. ženske, moški, transspolne, nebinarne osebe itd. V primeru, da se odločiš, da napišeš pismo, je pomembno, da ostaneš v prostoru in počakaš, da starši, prijatelji_ce, ali kdo drug preberejo pismo, saj bodo imele_i najverjetneje kakšno vprašanje, na katero lahko odgovoriš le ti. Lahko se zgodi tudi, da oseba oziroma osebe, ki se jim razkriješ, ne poznajo izrazov na področju LGBT (npr. panseksualnost, nebinarnost in podobno). Zato predlagamo, da vnaprej razmisliš, kako jim na enostaven način razložiti, kaj to pomeni.

  • 3. Izberi primeren čas in prostor

    3. Izberi primeren čas in prostor

    V primeru, da se odločiš za razkritje, je dobro, da razmisliš o tem, kdaj in kako bi to želel_a narediti. Predlagamo, da si izbereš dan oziroma del dneva, za katerega veš, da je umirjen. Izberi lokacijo, ki tebi in tvojim bližnjim omogoča dovolj zasebnosti in hkrati predstavlja varen prostor. Dobro je, da ste ob pogovoru sami, brez motečih dejavnikov in da imate dovolj časa za morebitna vprašanja ter pogovor.

Te skrbi kako se bo odzvala tvoja družina?

Pogosto nas najbolj skrbi, kako se bodo ob razkritju odzvali naši starši oziroma skrbniki. Vsekakor je razkritje staršem dejanje, ki ga je smiselno načrtovati in se nanj pripraviti. Pogosto je odločitev za razkritje povezana tudi s starostjo in tem, koliko so osebe finančno še odvisne od staršev. Odločitev, da se razkriješ staršem, vsekakor ni enostavna.

Starši se na razkritje otroka odzivajo zelo različno. Nekateri se odzovejo ljubeče, drugi s šokom, tretji z jezo. Pogosto potrebujejo nekaj časa, da »sprocesirajo« novo informacijo o svojem otroku. Lahko, da ti bodo v tem času postavljali veliko vprašanj. Kakšna bo reakcija staršev, ti žal ne moremo napovedati, vsekakor pa je lažje »prenesti« slabšo reakcijo, če si že vnaprej pripraviš različne scenarije in svoje odzive.

Če si na razkritje staršem pripravljen_a, predlagamo, da jim poveš, da se želiš o nečem pogovoriti. Če te je strah reakcije staršev, jim lahko to tudi neposredno sporočiš, ko začneš pogovor (npr. »Želel_a bi se z vama pogovoriti, ker sem glede sebe odkril_a nekaj pomembnega in si želim, da sta tudi vidva del tega. Me je pa zelo strah, ker ne vem, kakšna bo vajina reakcija ...«. Razkritje lahko tudi znotraj družine izvedeš postopoma, tako da se najprej razkriješ samo enemu staršu, tistemu, ki ti je bližje.

POMEMBNO!

Če predvidevaš, da starši razkritja ne bodo dobro sprejeli, je dobro, da se prej razkriješ drugim (odraslim) osebam, ki so podporne. Prav tako je dobro, da se v tem primeru staršem razkriješ ob prisotnosti izbrane podporne osebe in/ali na kraju, ki je javen, a dovolj zaseben, da omogoča tovrsten pogovor. Pomembno je tudi, da se v primeru nasilne reakcije poskusiš umakniti oziroma, če se starši ne pomirijo in bi se počutil_a ogroženo, pokličeš na številko klica v sili. Če si vključen_a v šolski sistem je dobro, da si tudi med pedagoškimi delavkami_ci najdeš podporno osebo (razredničar_ka/svetovalna služba/drug_a učitelj_ica po izbiri).

 

Vabimo te, da si več o spolni usmerjenosti lahko prebereš v našem prispevku z naslovom “Kdo me privlači - raziskovanje spolne usmerjenosti”, več o spolni identiteti pa v našem prispevku “Spolna identiteta - kdo sem jaz?”