Skoči do osrednje vsebine

Spolna identiteta - kdo sem jaz?

Avtor: Društvo informacijski center Legebitra

Si kdaj pomislil_a kaj točno zate pomeni tvoj spol? Kaj sploh pomeni, da si moški, ženska, ali pa nebinarna oseba, interspolna oseba? Se zavedaš, kaj družba pričakuje od tebe glede na tvoj spol? Čestitam, razmišljal_a si o svoji spolni identiteti!

Spolna identiteta je tvoje osebno doživljanje lastnega spola. Spol sam sestavljajo različne stvari kot so biološki spol, družbeni spol in spolna identiteta, ki jih lahko delimo na še manjše elemente.

  • Tvoj biološki spol, ti je pripisan ob rojstvu, ko zdravnica_ik na podlagi tvojih genitalij določi ženski ali moški spol. Vendar pa ga poleg tega sestavljajo tudi primarne in sekundarne spolne karakteristike, le-te pa nadaljnje sestavljajo stvari kot so raven tvojih hormonov, tvoje spolne žleze (gonade), kromosomi, poraščenost telesa, porazdelitev maščob v telesu, mišična masa in tako naprej. Obstajajo tudi interspolne osebe s telesi, ki jih ni mogoče uvrstiti v strogo ločeni medicinski kategoriji moški in ženska. Rojene so s spolnimi značilnostmi, ki so lahko ženske in moški hkrati, ne povsem ženske ali moške ali ne ženske in ne moške. Mogoče poznaš Caster Semenyo, tekačico in interspolno osebo iz Republike Južne Afrike, ki je osvojila dve zlati olimpijski medalji?

  • Družbeni spol zajema spolne vloge in spolni izraz. Spolne vloge so vloge in vzorci vedenja, ki ti jih družba predpiše glede na tvoj spol, pripisan ob rojstvu. Primer tega je, da se od žensk pričakuje skrb za otroke ali starejše v družini in od moških skrb za oskrbo avtomobilov, hišnih popravil in podobno. Tvoj spolni izraz je tvoja vidna zunanja predstavitev svetu. Izražaš jo z oblačili, ličili, frizuro, (ne)britjem poraščenih delov telesa, telesno držo, mimiko in vedenjem. Osebni zaimki so zaimki, ki se nanašajo na spol in s katerim posredno imenujemo govorečo, nagovorjeno ali neudeleženo osebo. Poenostavljeno rečeno se tako z njimi sklicujemo nase in na druge ljudi. Na praktičnem primeru - zaimki mene, avtorja tega prispevka, so on, torej sem danes zate napisal (in ne napisala) članek, ki ga bereš.

    Cisspolne osebe so osebe, ki se jim spol, pripisan ob rojstvu, ujema z njihovo spolno identiteto, medtem ko to za necisspolne (recimo transspolne, nebinarne osebe, itd.) ne velja.

     

Nobeden izmed delov, ki na koncu sestavljajo tvoj spol, ne določa drugega, so pa vsi medsebojno povezani. Spolna usmerjenost (kdo te spolno in/ali romantično (ne)privlači) in spolna identiteta sta lahko zelo fluidni in medsebojno nepovezani, zato se je včasih težko »popredalčkati« v eno od kategorij. Čisto vsaka oseba ima tako spolno usmerjenost kot spolno identiteto, tudi heteroseksualne cisspolne osebe! Zanje je torej heteroseksualnost (to je “straight”) spolna usmerjenost, cisspolnost (torej v naši družbi moški ali ženska) pa spolna identiteta.

Ob raziskovanju same_ga sebe je dobro začeti s tem, da si odprt_a za različne možnosti in izkušnje. Definiranje nam lahko daje občutke varnosti in predvidljivosti, vendar je ob tem vedno pomembno, da se z definicijami ne omejuješ in si pustiš dovolj prostora ter slediš sebi in svojim občutkom. Vsaka oseba dojema in izraža svoj spol na drugačen način. Čisto legitimno je recimo, če si trans moški, ki je bolj feminin. Izražanje tvojega spola je tvoja odločitev, saj samo ti veš, kako se počutiš in kaj čutiš v sebi. V pomoč si lahko na internetu poiščeš zgodbe in izkušnje drugih oseb, ki so prevpraševale svojo spolno identiteto in si pri tem pozoren_a, če ti je katera od izkušenj še posebej blizu. Poskusiš lahko raziskovati različne možne načine izražanja svoje spolne identitete. Na primer z osebami, ki so ti blizu, lahko poskusiš uporabo različnih zaimkov, morda preizkusiš tudi kakšno drugo ime ali vzdevek, eksperimentiraš z načinom oblačenja - kar ti srce poželi! Pogovori se z osebo iz skupnosti, obišči dogodek Žive knjižnice, obišči mladinski center, ki deluje na področju LGBT+ pravic in v kratkem preberi naš naslednji članek, ki bo objavljen na temo transspolnosti.

Srečno pot do tedaj!

Zanimivček

Skladno s spolnimi vlogami, naj bi se deklice oblačile v rožnato, dečki pa v modro. Še v začetku 20. stoletja pa je veljalo ravno obratno - dečke so se morali oblačiti v rožnato, ki naj bi izražala moč in ognjevitost, deklice pa v nežno, umirjeno modro.