Kaj zdaj?

Andraž, pozdravljen.

Dobro je, da si nam pisal in da te je prijateljica našla in ustavila. Lahko razumem, da ti je zelo težko v situaciji, ki jo opisuješ. A želim da veš, da je tvoje življenje dragoceno, da si ti pomemben in dragocen. Ne glede na ocene in vse s čimer se soočaš.

Tukaj smo zate. Jutri te bo podprla naša svetovalka. Če bo stiska danes prehuda se prosim obrni na eno od spodnjih številk:

- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).

- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen.

Če imaš možnost biti z nekom, ki mu zaupaš ali govoriti z njim, prosim stopi v stik z njim ali njo, morda prijateljico.

Pošiljam velik objem in čakam na tvoj odziv.

Anja iz uredništva Tosemjaz

Odgovor svetovalke:

Andraž, pozdravljen.

Kako si danes? Se nam lahko oglasiš? Sporočam ti, da sem na danes na voljo tudi za pogovor v živo v klepetalnici, med 18. in 19. uro. 

Tvoja stiska je velika, prevelika, da bi se s tem spopadal sam. Zato te spodbujam, da se obrneš na Društvo Legebitra. Tam delajo strokovni delavci, ki se posebej posvečajo stiskam oseb z drugačno spolno usmerjenostjo in identiteto. Čeprav imajo sedež v Ljubljani, jim lahko pišeš na svetovalnica@legebitra.si ali jih pokličeš na 030 361 281 med 10. in 16. uro. V društvu boš dobil ustrezno podporo in vse potrebne informacije, kako si zmanjšati stiske, ki te pestijo.

Samomor in sovraženje lastnega telesa nista rešitev. Čeprav je biti transspolen zelo zahtevna preizkušnja, obstaja ogromno transspolnih oseb, ki živijo zadovoljno življenje. Vem, da je v zvezi s tem še vedno veliko predsodkov, a vendar živiš v času, ko je razumevanje transspolnosti najboljše v vsej zgodovini in ko obstaja toliko oblik podpore kot še nikoli doslej. Nisi sam s tem!

Težave v šoli pa so sploh nekaj, za kar vedno obstajajo rešitve. Tudi če zabiješ, dobiš popravca, ponavljaš letnik ... To je stresno, se strinjam, ni pa zaradi tega konec sveta. Nič ni tako pomembno kot ostati živ in zdrav, karkoli že to za koga pomeni. 

Prijateljica, ki te je odpeljala z mostu, je najmanj en dokaz tega, da te drugi vidijo in cenijo in da ti želijo dobro. 

Srčno upam, da sprejmeš ponujeno pomoč. Ali da vsaj odgovoriš na to sporočilo. Zanima me več o tebi. In skupaj lahko narediva načrt, kako se lotiti težav šoli, pa tudi kaj bi lahko bil naslednji korak v sprejemanju svoje spolne identitete. Šele 15 let imaš, vse možnosti so še odprte. In še enkrat: veliko ljudi je, ki so v mladosti šli skozi podobno izkušnjo kot ti in ki danes zadovoljno živijo kot odrasle trans osebe.

Mislim nate in res upam, da se še bereva. :)

Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja