#to sem jaz

Obvladajmo perfekcionizem

Avtor: Tanja Klavž, prof. spec. in reh. ped. in univ. dipl. soc. del.; mag. Katja Rojs, prof. def.; Aljaž Tulimirović, univ. dipl. ped. in univ. dipl. soc. kul., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Lepo je, da se pri šolskem delu trudimo in želimo uspešno opraviti s svojimi obveznostmi. A pri tem moramo biti pozorni na to, da nas ne zanese v skrajnost.

Nastja je bila v osnovni šoli vselej odlična učenka. Tudi sedaj, ko obiskuje drugi letnik gimnazije, se trudi pridobiti odlične ocene... Šolskemu delu posveti veliko časa. Čeprav neko učno snov že pozna, jo skuša pogosto raziskati še malo bolj, saj si želi pri preizkusu znanja zagotoviti petico. Snov želi obvladati do potankosti, učenju pa lahko nameni tudi po več ur dnevno. Druženju s prijatelji se je že večkrat zaradi poglabljanja v šolske vsebine odpovedala. Ob prav dobri oceni se ne počuti dobro. »Le kako si je lahko dopustila takšno napako, kot jo je naredila pri 3. nalogi?« Meni, da ji je s takšnim rezultatom dela spodletelo, sprašuje pa se tudi, ali s tem ni morda razočarala tudi staršev in profesorja. S svojim dosežkom sama zagotovo ni zadovoljna.

Kaj je perfekcionizem?

arrow gb01487cac 1280

Lepo je, da se pri šolskem delu trudimo in želimo uspešno opraviti s svojimi obveznostmi. A pri tem moramo biti pozorni na to, da nas ne zanese v skrajnost. Želja, da bi delo opravili popolno, nas lahko pravzaprav močno ovira.

Za Nastjino vedenje je značilna težnja po popolnosti na področju šolskih dosežkov. Tej osebnostni lastnosti s tujko rečemo perfekcionizem in lahko pride do izraza na različnih življenjskih področjih (šport, medosebni odnosi, prehranjevanje, zaposlitev), ne zgolj pri učnem delu.

Za perfekcionizem je še posebej značilno naslednje vedenje:

  • Postavljanje zelo visokih ciljev in standardov, ki jih želimo doseči, ter intenzivno prizadevanje za njihovo uresničitev. Nastja si želi pri vseh predmetih dosegati izključno petice, čeprav niti starši niti učitelji od nje tega ne pričakujejo ali zahtevajo. Potare jo že, kadar dobi odlično oceno z »le« 90 % vseh točk. Občutek ima, da se ni dovolj izkazala.
  • Pretirana strogost do samega sebe in presojanje lastne vrednosti glede na to, ali smo visoke cilje, ki smo si jih zadali sami, uspeli izpolniti. V primeru, ko posameznik – perfekcionist – neke naloge ne uspe opraviti tako popolno, kot si je zamislili, se »kaznuje«. O sebi razmišlja z besedami, kot so »slab sem«, »spet mi je spodletelo«, »ničesar ne zmorem opraviti dobro«.
  • Vztrajanje pri postavljanju in zasledovanju visokih ciljev, čeprav nam to prinaša negativne posledice.
    Težave pri sprejemanju dejstva, da se nam napaka vselej lahko pripeti, ne glede na to, kako vrhunsko smo za neko dejavnost pripravljeni. Perfekcionisti napak namreč ne doživljajo kot dela učnega procesa, pač pa kot posledico svoje »nesposobnosti« doseči zastavljen cilj. V primeru, ko pa visok cilj izpolnijo, vrednost svojega vložka v učno delo znižujejo z mislimi kot so »uspelo mi je, ker so bile naloge tako enostavne« in »res sem imel srečo«.
  • Ujetost v miselne pasti, o čemer si več lahko prebereš v članku Analiza misli ali izzovi svoje anksiozne misli.

 

Pri šolskem delu se perfekcionizem lahko kaže tudi kot:

  • težava pri sprejemanju odločitev v danem časovnem roku (npr. ne moreš se odločiti, kateri šolski nalogi, ki jo moraš opraviti do jutri, bi dal prednost. Močno te skrbi, da druge naloge ne boš zmogel kvalitetno opraviti);
  • iskanje potrditve drugih o ustreznosti našega ravnanja (npr. pogoste prošnje sošolcem, staršem, da preverijo, ali je tvoja seminarska naloga sploh sprejemljiva);
  • pretirano načrtovanje učnega dela (npr. pogosto spreminjanje dnevnega načrta dela in ponovno zapisovanje predvidenega novega urnika obveznosti, ki te danes čakajo);
  • hitra vdaja in predajanje občutku brezupa (npr. ker ti pri urah športa v petih poskusih pri košarki ni uspelo zadeti koša, se odločiš, da košarke ne maraš in z meti sploh ne boš več poskušal).

Lahko se nam dogaja, da si želimo doseči tako visoko raven popolnosti, da se učnega dela ali priprave govornega nastopa sploh ne lotimo. Težnja po popolnosti se namreč pogosto pojavlja skupaj z odlašanjem. Perfekcionisti se pogosto želijo izogniti situaciji, v kateri bi lahko bili v svojih očeh neuspešni. Vidimo, da odlašanje in perfekcionizem v paru pravzaprav zavirata našo učno učinkovitost.

 

V naslednjem članku preveri: Kako lahko ukrotimo perfekcionizem pri šolskem delu?

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja