#to sem jaz

Kaj je odlašanje in zakaj odlašamo?

Avtor: Tanja Klavž, prof. spec. in reh. ped. in univ. dipl. soc. del.; mag. Katja Rojs, prof. def.; Aljaž Tulimirović, univ. dipl. ped. in univ. dipl. soc. kul., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Odlašanje ali prokrastinacija je vedenje, za katerega je značilno zavestno odlaganje začetka ali dokončanja neke pomembne dejavnosti oziroma naloge na kasnejši čas.

Namesto naloge, ki bi jo pravzaprav morali opraviti, se navadno zaposlimo z aktivnostmi, ki nam prinašajo ugodje (npr. ogled filmov ali serij, branje, brskanje po spletu in socialnih omrežjih ipd.), ali z dejavnostmi, ki v danem trenutku niso tako pomembne (pospravljanje, preverjanje elektronske pošte, druženje s prijatelji ali z družino, počitek, kolesarjenje ipd.). Odlašanje je pravzaprav vedenje, ki je v naši naravi, opazimo pa ga tudi pri živalih. Študije navajajo, da približno 70 % študentov redno odlaša. Odlašamo lahko na različnih področjih življenja (šolske obveznosti, službene obveznosti, šport, gospodinjska opravila ...). Velikokrat se zgodi, da odlašanje zamenjujemo z lenobo, čeprav nima ničesar opraviti z njo.

Razlogi za odlašanje so različni. Najpogosteje odlašamo zaradi:

  • pomanjkanja motivacije,
  • strahu pred neuspehom,
  • prepričanja, da morajo stvari potekati tako, kot si želimo,
  • slabih učnih navad in pristopov k učenju,
  • zaradi slabe samozavesti oz. nezaupanja vase;
  • nerazpoloženosti in pomanjkanja energije, pa tudi zaradi
  • različnih negativnih osebnih prepričanj.

Pomembno nalogo pogosto preložimo tudi tedaj, kadar jo doživljamo kot zahtevno in (pre)obsežno za naše zmožnosti.

Na odlašanje imajo vpliv tudi različni dejavniki izven nas. Med vidnejšimi spodbujevalci našega prelaganja obveznosti je uporaba digitalnih tehnologij, ki pogosto odvračajo našo pozornost z učnega dela k za nas prijetnejšim aktivnostim (brskanje po socialnih omrežjih, klepet s prijatelji). Povod za odlašanje je lahko tudi nejasnost navodil, ki jih v zvezi z nalogo poda učitelj oziroma profesor. Pogosteje lahko odlašamo tudi pri dejavnostih, za katere ne dobimo ocene.

Čeprav je dobro poznati razloge, zakaj odlašamo, pa ti pogosto nimajo bistvene vloge pri premagovanju prokrastinacije.

youtube g3389d594d 1280
Na odlašanje ima vpliv tudi uporaba digitalnih tehnologij.

a) Kakšne posledice nam odlašanje prinaša?

Videli smo, da je odlašanje precej tipično vedenje mnogih ljudi. Samo po sebi ni nujno slaba stvar, a vendar ta pristop k šolskemu (ali kateremu koli drugemu) delu navadno prinaša več težav kot dobrega. Preložitev obveznosti nam sicer sprva pogosto prinese neko olajšanje ob dejstvu, da smo se še za nekaj časa lahko izognili pomembni nalogi, ki nam sicer vzbuja neugodje. Prav tako se počutimo dobro in smo lahko pozitivno razpoloženi ob posvečanju aktivnosti, s katero smo zahtevano nalogo zamenjali. S tem se pojavi nevarnost, da odlašanje posvojimo kot stalno strategijo izogibanja.

Navadno pa nam odlašanje še močneje vzbuja občutke neugodja kot sama naloga, ki bi jo morali prvotno opraviti. Dlje časa kot z dejavnostjo odlagamo, večja je verjetnost, da se nam bodo obveznosti in zahteve, ki jih moramo izpolniti, nakopičile in bomo morali pozneje opraviti več dela v krajšem času. Morda se bomo znašli pod močnim vplivom strahov ali različnih negativnih občutij in naloge res ne bomo zmogli izpeljati ali pa jo bomo opravili le delno, kar pa bo s seboj prineslo še druge, za nas neugodne posledice. Z bližanjem zadnjega roka za izvedbo obveznosti se povišuje naša zaskrbljenost, kako bomo nalogo uspeli opraviti. Ob tem lahko postanemo tudi (pretirano) samokritični ali pa smo deležni kritik glede našega odlašanja tudi s strani staršev, učiteljev. Mnogi ob občutku, da dejavnosti več ne nadzorujejo in/ali je nimajo več časa izvesti, tudi obupujejo.

Raziskave kažejo, da tisti, ki učne obveznosti prelagajo, dosegajo nižje ocene in slabše rezultate dela. Pogosto čutijo zaskrbljenost, stisko in so »pod pritiskom«. Odlašanje tako pomembno vpliva tudi na naše duševno zdravje, zmanjšuje našo učinkovitost pri učnem delu ter zvišuje nivo stresa, ki ga občutimo. Nekateri psihologi pojasnjujejo odlaganje kot strategijo predelovanja čustva strahu. Prokrastinacija je pogosto povezana tudi s perfekcionizmom, skoraj vselej pa se pri odlašanju srečujemo tudi z občutkom krivde.

V izogib občutku krivde, ki ga zaradi odlašanja občutimo, si pogosto pomagamo z izgovori, s katerimi opravičujemo dejstvo, da smo obveznosti dali nekoliko na stran. Izgovori pogosto namigujejo, da je zaradi nekih posebnih okoliščin boljše, če preložimo dotično dejavnost na drug termin. Tipični izgovori so: »sem preutrujen, bom jutri«, »nimam vsega, kar za nalogo potrebujem, zato ne morem začeti sedaj«, »naloge se bom lotil, ko bom pri volji«, »preveč lep dan je, da bi ga porabil za to nalogo«, »imam še dovolj časa, zato lahko to naredim kasneje« ipd. Več kot imamo izgovorov, močnejši je občutek odpora, kasneje se bomo naloge lotili.

Nadaljuj na naslednji članek: Kako vemo, ali smo se ujeli v krog odlašanja?

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja