Namesto naloge, ki bi jo pravzaprav morali opraviti, se navadno zaposlimo z aktivnostmi, ki nam prinašajo ugodje (npr. ogled filmov ali serij, branje, brskanje po spletu in socialnih omrežjih ipd.), ali z dejavnostmi, ki v danem trenutku niso tako pomembne (pospravljanje, preverjanje elektronske pošte, druženje s prijatelji ali z družino, počitek, kolesarjenje ipd.). Odlašanje je pravzaprav vedenje, ki je v naši naravi, opazimo pa ga tudi pri živalih. Študije navajajo, da približno 70 % študentov redno odlaša. Odlašamo lahko na različnih področjih življenja (šolske obveznosti, službene obveznosti, šport, gospodinjska opravila ...). Velikokrat se zgodi, da odlašanje zamenjujemo z lenobo, čeprav nima ničesar opraviti z njo.
Kaj je odlašanje in zakaj odlašamo?
Odlašanje ali prokrastinacija je vedenje, za katerega je značilno zavestno odlaganje začetka ali dokončanja neke pomembne dejavnosti oziroma naloge na kasnejši čas.
Razlogi za odlašanje so različni. Najpogosteje odlašamo zaradi:
- pomanjkanja motivacije,
- strahu pred neuspehom,
- prepričanja, da morajo stvari potekati tako, kot si želimo,
- slabih učnih navad in pristopov k učenju,
- zaradi slabe samozavesti oz. nezaupanja vase;
- nerazpoloženosti in pomanjkanja energije, pa tudi zaradi
- različnih negativnih osebnih prepričanj.
Pomembno nalogo pogosto preložimo tudi tedaj, kadar jo doživljamo kot zahtevno in (pre)obsežno za naše zmožnosti.
Na odlašanje imajo vpliv tudi različni dejavniki izven nas. Med vidnejšimi spodbujevalci našega prelaganja obveznosti je uporaba digitalnih tehnologij, ki pogosto odvračajo našo pozornost z učnega dela k za nas prijetnejšim aktivnostim (brskanje po socialnih omrežjih, klepet s prijatelji). Povod za odlašanje je lahko tudi nejasnost navodil, ki jih v zvezi z nalogo poda učitelj oziroma profesor. Pogosteje lahko odlašamo tudi pri dejavnostih, za katere ne dobimo ocene.
Čeprav je dobro poznati razloge, zakaj odlašamo, pa ti pogosto nimajo bistvene vloge pri premagovanju prokrastinacije.
a) Kakšne posledice nam odlašanje prinaša?
Videli smo, da je odlašanje precej tipično vedenje mnogih ljudi. Samo po sebi ni nujno slaba stvar, a vendar ta pristop k šolskemu (ali kateremu koli drugemu) delu navadno prinaša več težav kot dobrega. Preložitev obveznosti nam sicer sprva pogosto prinese neko olajšanje ob dejstvu, da smo se še za nekaj časa lahko izognili pomembni nalogi, ki nam sicer vzbuja neugodje. Prav tako se počutimo dobro in smo lahko pozitivno razpoloženi ob posvečanju aktivnosti, s katero smo zahtevano nalogo zamenjali. S tem se pojavi nevarnost, da odlašanje posvojimo kot stalno strategijo izogibanja.
Navadno pa nam odlašanje še močneje vzbuja občutke neugodja kot sama naloga, ki bi jo morali prvotno opraviti. Dlje časa kot z dejavnostjo odlagamo, večja je verjetnost, da se nam bodo obveznosti in zahteve, ki jih moramo izpolniti, nakopičile in bomo morali pozneje opraviti več dela v krajšem času. Morda se bomo znašli pod močnim vplivom strahov ali različnih negativnih občutij in naloge res ne bomo zmogli izpeljati ali pa jo bomo opravili le delno, kar pa bo s seboj prineslo še druge, za nas neugodne posledice. Z bližanjem zadnjega roka za izvedbo obveznosti se povišuje naša zaskrbljenost, kako bomo nalogo uspeli opraviti. Ob tem lahko postanemo tudi (pretirano) samokritični ali pa smo deležni kritik glede našega odlašanja tudi s strani staršev, učiteljev. Mnogi ob občutku, da dejavnosti več ne nadzorujejo in/ali je nimajo več časa izvesti, tudi obupujejo.
Raziskave kažejo, da tisti, ki učne obveznosti prelagajo, dosegajo nižje ocene in slabše rezultate dela. Pogosto čutijo zaskrbljenost, stisko in so »pod pritiskom«. Odlašanje tako pomembno vpliva tudi na naše duševno zdravje, zmanjšuje našo učinkovitost pri učnem delu ter zvišuje nivo stresa, ki ga občutimo. Nekateri psihologi pojasnjujejo odlaganje kot strategijo predelovanja čustva strahu. Prokrastinacija je pogosto povezana tudi s perfekcionizmom, skoraj vselej pa se pri odlašanju srečujemo tudi z občutkom krivde.
V izogib občutku krivde, ki ga zaradi odlašanja občutimo, si pogosto pomagamo z izgovori, s katerimi opravičujemo dejstvo, da smo obveznosti dali nekoliko na stran. Izgovori pogosto namigujejo, da je zaradi nekih posebnih okoliščin boljše, če preložimo dotično dejavnost na drug termin. Tipični izgovori so: »sem preutrujen, bom jutri«, »nimam vsega, kar za nalogo potrebujem, zato ne morem začeti sedaj«, »naloge se bom lotil, ko bom pri volji«, »preveč lep dan je, da bi ga porabil za to nalogo«, »imam še dovolj časa, zato lahko to naredim kasneje« ipd. Več kot imamo izgovorov, močnejši je občutek odpora, kasneje se bomo naloge lotili.
-
Razmisli o tem, kakšni pa so tvoji izgovori ob odlaganju obveznosti.
Pomisli tudi na pozitivne in negativne posledice odlašanja, ki si jih morda že izkusil.
Nadaljuj na naslednji članek: Kako vemo, ali smo se ujeli v krog odlašanja?
Vprašanja vrstnikov
-
Nenehno sem bolna
25. maj 2023
Avtor: Rožica
Odgovori: 0
-
Motivacija
25. maj 2023
Avtor: Nika
Odgovori: 0
-
Res ne vem kaj naj naredim!
24. maj 2023
Avtor: Enapactle1
Odgovori: 0
-
Kako se lahko naucim zgodovino
24. maj 2023
Avtor: Nina_td
Odgovori: 3
Zadnji odgovor: 25. maj 2023
-
Učenje angleščine
22. maj 2023
Avtor: Jennie
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 23. maj 2023
-
ocene
22. maj 2023
Avtor: luna
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 23. maj 2023
-
Šola
17. maj 2023
Avtor: Učenka
Odgovori: 3
Zadnji odgovor: 22. maj 2023
-
Fizika
17. maj 2023
Avtor: nevem12333
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 19. maj 2023
-
Pomoč
15. maj 2023
Avtor: Sena
Odgovori: 1
Zadnji odgovor: 16. maj 2023
-
Dijaški dom
14. maj 2023
Avtor: Luna
Odgovori: 2
Zadnji odgovor: 17. maj 2023