Pod pritiskom veš čas

Odgovor svetovalke:

Pozdravljen Leon,

hvala, da si mi napisal in razložil, kaj se ti dogaja. Če sem iz tvojega zapisa prav razbrala, te ne obremenjujejo toliko rezultati in obveznosti v šoli, ampak sam občutek, da se počutiš ves čas napet. Tudi, ko na zunaj deluje vse okej.

Razumsko govoriš, da je vse v redu in ne veš, zakaj se tako počutiš. A občutek v telesu se kljub temu ne umiri. Zdi se kot da je tvoje telo stalno malo v pripravljenosti, tudi ko realne nevarnosti mogoče ni. Pogosto napetost ni prisotna le v naših mislih, ampak jo čutimo skozi naše telo.

Lahko tudi razloga za to napetost  sam razumsko ne prepoznaš. Mogoče ti bi pomagalo, da malo raziščeš, kdaj je ta napetost najmočnejša. Se pojavi že zjutraj, preden greš v šolo? Se poveča pred testi ali spraševanjem, ali je res prisotna čisto ves čas? Kako je popoldne ali zvečer? In ali opaziš še kaj poleg napetosti v prsih, npr. hitrejše dihanje, napete mišice, težave s spanjem?

Mogoče ti bi lahko tudi pomagal razmislek, ali se v ozadju skriva kakšen “tišji pritisk”, ki se ga mogoče niti ne zavedaš toliko. Na primer, ali imaš občutek, da moraš ves čas dosegati dobre rezultate? Da ne smeš delati napak? Da moraš imeti stvari pod kontrolo? Ali pa gre bolj za neko splošno notranjo napetost, tudi ko ni konkretnega razloga? Morda se lahko vprašaš še, ali si takšen občutek imel že kdaj prej ali se je pojavil šele pred kratkim? Se je takrat v tvojem življenju kaj spremenilo (šola, odnosi, …)?

Še eno vprašanje v razmislek… Kaj te pri tej tem najbolj moti, sam občutek v telesu ali misli, ki pridejo zraven? Ter kako se odzoveš, ko se počutiš napeto? Si stalno na preži ali imaš kdaj trenutke, ko si res sproščen oz. se znaš odklopiti (npr. pri športu, z družbo, doma)?

Do takrat, ko raziskuješ, kaj točno je v ozadju, si lahko pomagaš tudi bolj konkretno. Ena preprosta tehnika je dihanje. Lahko poskusiš dihati tako, da počasi vdihuješ 4 sekunde, vdih zadržiš za sekundo in nato počasi izdihuješ 6–7 sekund. To nekajkrat ponoviš. Daljši izdih pomaga telesu, da se malo umiri. Lahko ti pomaga tudi to, da zavestno sprostiš telo, tako da npr. stisneš mišice (roke, ramena, vrat, noge, prsti…) za nekaj sekund in jih potem sprostiš.

Za konec bi ti rada še povedala, da to, kar opisuješ, ni nič nenavadnega, sploh v obdobju, kjer je veliko obveznosti in pričakovanj. Ampak če te ta napetost res spremlja ves čas in te moti, je smiselno, da se o tem pogovoriš tudi s kom v živo, s kakšno zaupanja vredno odraslo osebo (npr. starši). Včasih že pogovor pomaga, da se malo razbremeniš.

Če želiš, pa sem ti še vedno na voljo.

Lepo te pozdravljam.

Ida Vraničar, dipl. psihologinja (UN)