#to sem jaz

Kako podpreti zdravje možganov

Avtor: Lara Jereb, dipl. psih., in Zlata Mesarič, dipl. psih., projekt Teden možganov, SiNAPSA

slika2

Znanstveniki zdravje možganov opredeljujejo kot stanje, ko v možganih uspešno potekajo procesi na različnih področjih. Zaradi tega se posameznik lahko uspešno spoprijema z vsakodnevnimi izzivi.

To, kar se dogaja v možganih, lahko delimo na sledeča področja:

  • Miselno področje predstavljajo procesi v možganih, ki se dogajajo, ko rešujemo probleme, sprejemamo odločitve, se učimo in si poskušamo kaj zapomniti.
  • Področje čutenja in zaznavanja zajema procese v možganih, ki se odvijajo, ko sprejemamo informacije iz okolja in našega telesa ter jih obdelujemo.
  • Pri socialno-čustvenem področju govorimo o procesih v možganih, ki potekajo med prepoznavanjem, uravnavanjem in izražanjem čustev, ko se sporazumevamo z drugimi in smo z njimi v medosebnih odnosih.  
  • Gibalno področje pa se nanaša na procese v možganih med premikanjem našega telesa.

Zdravje možganov se kaže v njihovi zmožnosti, da vsa zgoraj omenjena področja delujejo usklajeno. To pa nam omogoča, da se uspešno prilagajamo in ustrezno odzivamo v najrazličnejših situacijah.

Zakaj je zdravje možganov pomembno?

Možgani so nadzorni sistem človeškega telesa, ki nadzoruje tako tiste telesne funkcije, ki se jih zavedamo, kot tudi tiste, ki se jih ne. Zato lahko rečemo, da vplivajo na vsak vidik našega življenja. Če jih doleti bolezen ali poškodba, to predstavlja pomembno tveganje za posameznikovo telesno in duševno zdravje.

Ko so možgani zdravi, smo uspešni pri učenju in ostalih aktivnostih, vzpostavljamo in imamo dobre odnose ter se dobro počutimo.

Kako skrbimo za možgane

Na zdravje možganov skozi celotno življenje vplivajo mnogi biološki in okoljski dejavniki. Za čim boljše delovanje naših možganov lahko poskrbimo sami z zdravim življenjskim slogom.

Načinov, na katere lahko ohranjamo oz. izboljšamo zdravje možganov, je precej. V nadaljevanju si bomo ogledali nekaj takšnih, ki so še posebej pomembni in jih lahko preneseš v vsakdanje življenje z oblikovanjem dobrih navad.

Štiri dobre navade za zdrave možgane

  • 1. DOVOLJ SPIM IN POČIVAM

    1. DOVOLJ SPIM IN POČIVAM

    Znanstveniki poudarjajo, da je spanje eden ključnih procesov za zdravje naših možganov, zato se ni za hvaliti, če spimo manj kot drugi. Ali veš, da se med spanjem v možganih odvijajo procesi, ki so podobni tistim med učenjem? Za zdravje možganov je priporočljiva dobra higiena spanja (o tej si lahko več prebereš v tem prispevku). Tudi podnevi si je dobro med aktivnostmi vzeti čas za počitek in odmore, med katerimi nismo izpostavljeni zaslonom pametnih naprav. Tako možganom omogočimo, da se odpočijejo od neprestanih dražljajev in jim dopustimo, da se kdaj tudi malo dolgočasijo. Zaradi tega smo nato uspešnejši pri zahtevnejših in dolgotrajnejših miselnih procesih (zakaj je dolgočasenje lahko koristno, izveš tukaj). Počitek možganom od preobremenitve z nenehnimi dražljaji pa lahko predstavlja tudi prakticiranje čuječnosti.

  • 2.  IMAM MISELNE IZZIVE IN ZANIMIV PROSTI ČAS

    2.  IMAM MISELNE IZZIVE IN ZANIMIV PROSTI ČAS

    Zdravje možganov lahko krepimo z izvajanjem miselnih aktivnosti in s kakovostnim preživljanjem prostega časa. Raziskave kažejo, da na zdravje možganov pozitivno vpliva branje knjig, učenje tujih jezikov, reševanje logičnih ugank (npr. križanke, Sudoku), trening spomina in pozornosti. K vsemu naštetemu nas spodbuja šola, a je dobro to početi tudi v prostem času. Prav tako je koristno, če si vzamemo čas za poslušanje glasbe, ustvarjanje in aktivnosti v naravi.

  • 3. DRUŽIM SE IN POVEZUJEM Z DRUGIMI

    3. DRUŽIM SE IN POVEZUJEM Z DRUGIMI

    Za to, da so naši možgani zdravi in da se na splošno dobro počutimo, so pomembni tudi dobri medosebni odnosi. Dobri medosebni odnosi so tisti, ki so trdni in zaupni ter v katerih nam je dovolj prijetno, da se lahko pogovarjamo tudi o svojih stiskah. Za takšne odnose so potrebne socialne veščine, o katerih si lahko več prebereš tukaj. Znanstveniki poudarjajo, da je koristno, če prosti čas preživljamo z drugimi. V ta namen lahko počnemo skupne aktivnosti v naravi, igramo namizne in druge družabne igre, se udeležimo kakšnega kulturnega dogodka ali pa skupaj ustvarjamo.

  • 4. SKRBIM ZA SVOJO PREHRANO IN GIBANJE

    4. SKRBIM ZA SVOJO PREHRANO IN GIBANJE

    Za zdravje možganov je, tako kot za druge dele telesa, pomembna zadostna količina uravnotežene in polnovredne prehrane ter varnega gibanja. Še posebej pa je dobro vedeti, da na drugi strani zdravju možganov - zlasti možganov otrok in mladostnikov - škoduje pitje alkohola in kajenje tobačnih izdelkov, marihuane ter raba drugih drog.

Če želiš izvedeti več o prej predstavljenih navadah za zdrave možgane, ti priporočamo, da si pogledaš tudi prispevke projekta Zdrava glava.

Sedaj, ko veš nekaj več o tem, kako lahko skrbiš za zdravje možganov, razmisli, katere od omenjenih aktivnosti že počneš in kaj meniš, kako vplivajo nate.

Razmisli tudi, kako se ob njih počutiš.

Ali se ti zdi, da imaš zaradi njih več energije?

Morda opažaš da se lažje učiš, ko dovolj spiš?

Poskusi v prihodnjih dneh opazovati, kakšno je tvoje razpoloženje v dnevih, ko se uspeš gibati ali preživljati čas s prijatelji in kakšno je tvoje razpoloženje v dnevih, ko tega ne počneš. 

Se ti zdi, da bi lahko katerega od zgornjih predlogov skrbi za možgane še vpeljal_a v svoj življenjski slog?

Se ti zdi, da bi bilo težko?

Zapomni si, da lahko že z zelo majhnimi in postopnimi spremembami navad dosežemo ogromno razliko! Včasih so ravno tiste stvari, ki se na prvi pogled zdijo preveč enostavne, da bi lahko pomagale, takšne, ki naredijo največjo spremembo. Le dosledni moramo biti. 

Viri in literatura:

Czeisler, C. A. in Shanahan, T. L. (2016). Problems associated with use of mobile devices in the sleep environment: Streaming instead of dreaming. JAMA Pediatrics, 170(12), 1146–1147. https://doi.org/10.1001/jamapediatrics.2016.2986.

Diamond, A. (2013). Executive functions. Annual Review in Psychology, 64, 135-168. https://doi.org/10.1146/annurev -psych-113011-143750

Donnelly, J. E., Hillman, C. H., Castelli, D., Etnier, J. L., Lee, S., Tomporowski, P., Lambourne, K. in Szabo-Reed, A. N. (2016). Physical activity, fitness, cognitive function, and academic achievement in children: a systematic review. Medicine & Science in Sports & Exercise, 48(6), 1197. https://doi.org/10.1249/MSS.0000000000000901

Greicius, M. D., Krasnow, B., Reiss, A. L. in Menon, V. (2003). Functional connectivity in the resting brain: a network analysis of the default mode hypothesis. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 100(1), 253-258. https://doi.org/10.1073/pnas.0135058100

Horowitz-Kraus, Z. in Hutton, J. S. (2017). Brain connectivity in children is increased by the time they spend reading books and decreased by the length of exposure to screen-based media. Acta Paediatrica, 107(4), 685-693. https://doi.org/10.1111/apa.14176

Luan, X., Liu, J. in Luo, X. (2022) Examining the Link between physical activity and cognitive function: a parallel mediation model of health and wellbeing among adolescents. Frontiers in Psychology, 13, 764842–2. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2022.764842.

WHO. (2022). Optimizing brain health across the life course: WHO position paper. https://www.who.int/publications/i/item/9789240054561

https://www.delo.si/novice/znanoteh/ce-bi-petelini-zapeli-ob-devetih-zjutraj/

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja