#to sem jaz

Možgani in prehrana

Avtor: doc. dr. Tina Bregant, dr.med., specialistka pediatrije, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine

»Ali lahko s prehrano vplivam na svoje možgane, da bodo bolje delovali?«

Žal je odgovor ne. Lahko pa z zdravo in uravnoteženo prehrano preprečite, da bi možgani posredno delovali slabše.

orange gf003a1a89 1920

Razvoj živčevja je najbolj odvisen od kakovostne prehrane v obdobju nosečnosti in drugim letom starosti. Otroci, ki so podhranjeni v tem obdobju, so otroci, ki nimajo zadostnega energetskega ali/in proteinskega vnosa in so lahko fizično manjši ter zaostajajo v razvoju. V nosečnosti je za razvoj živčevja in zapiranje nevralne cevi nujen vnos folne kisline. Kasneje je pomembno, da z zdravo, uravnoteženo prehrano poskrbimo za delovanje celotnega telesa.

Zahteve odraščajočega telesa so drugačne kot od odraslega. Še vedno pa veljajo zlata pravila zdrave in uravnotežene prehrane, pri čemer smo posebej pozorni na dovolj gibanja, pitja vode, dovolj zelenjave in sadja in izogibanje gaziranim pijačam, ki so vir sladkorja, ter sladkarijam na splošno. Je pa za razvijajoče možgane nujen zadosten kaloričen (energetski) vnos, vnos kakovostnih maščob, ki jih najdemo v oreščkih, olivnem olju, ribah ter zadosten vnos beljakovin. Ker imajo mladi športniki praviloma večje energijske potrebe, pa tudi večje potrebe po beljakovinah in nekaterih mineralih (npr. železo) ter vitaminih (npr. vitamin C) kot njihovi sovrstniki, je to potrebno upoštevati pri prehrani. Kakovostno meso predstavlja za športnika odličen, lahko dostopen vir beljakovin in železa.

Pri maščobah smo pozorni na njihovo kakovost. Tako izbiramo raje nenasičene maščobne kisline in smo pozorni na razmerje med omega 3 in omega 6 maščobnim kislinam; izogibamo se trdim maščobam. Omega 3 maščobne kisline so lahko rastlinskega ali živalskega izvora. Najdemo jih zlasti v ribah, kot je losos, in ribjem olju, pa tudi v orehih in lanenih semenih.

Med maščobe, ki so pomembne za delovanje možganov, sodi tudi dokozaheksaenojska kislina (DHA), ki je nujna za razvoj možganske skorje in očesne mrežnice. Nastane iz omega 3 alfa linolenske kisline, ki je v naši prehrani slabše zastopana. Približno 50 % je vsebuje laneno olje, nekoliko manj kot 10 % pa tudi sojino olje in olje navadne ogrščice. Potrebam po DHA lahko zadostimo z uživanjem mastnih rib severnih morij ali pa s prehranskimi  dopolnili. Zanimivo je, da DHA proizvajajo alge in fitoplankton, s katerim se prehranjujejo mastne ribe mrzlih severnih morij – to so npr. lososi, skuše, sardele, tune, slaniki, ki za nas predstavljajo glavni vir teh maščob.

Omega 3 maščobne kisline povezujemo z duševnim zdravjem; nekateri podatki kažejo, da naj bi pomagale pri dvigu razpoloženja. Poleg tega ne smemo pozabiti na minerale in vitamine, za katere je zaželeno, da jih zaužijemo z običajnimi živili in ne z dodatki (preparati).

Ob prehranskih priporočilih ne moremo mimo športnih aktivnosti. Telesna aktivnost spodbuja nastanek novih možganskih celic in poveča duševne sposobnosti za 20 do 30 odstotkov. Hkrati športno udejstvovanje prepreči odvečno težo in pripomore k zdravemu življenjskemu slogu.

Vsi bi si želeli, da bi poznali hrano, ki bi povečala naše umske zmogljivosti. Zaenkrat je ne poznamo. Lahko pa se ob siceršnji zdravi, uravnoteženi prehrani občasno zatečemo po prvo pomoč k našim babicam, ki so vedele, da večji umski napori, kljub temu da ne izgledajo tako izčrpujoči kot telesni, terjajo malo pomoči. Razni oreščki poskrbijo za vnos kalorij in dobrih maščob; suho sadje pa nam da sladkor za energijo.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja

Mobilna navigacija