Sanjam?

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Opisuješ, da se ti zadnje dni zdi vse nekoliko nerealno, kot da je resničnost sanjski svet, da besede niso čisto tvoje… Lahko bi šlo za stanje derealizacije. To je stanje, ko oseba spremenjeno doživlja svet okoli sebe (deluje neresnično, oddaljeno, »filmsko«, barve so lahko nenavadne). Poleg tega poznamo še depresonalizacijo, ki se nanaša na občutek odcepljenosti oz. odtujenosti od lastnih misli, telesa in občutkov (občutek »meglenih« misli, avtomatsko delovanje, občutek nerealnosti telesa ali glasu, težje občutenje čustev…). Ljudje lahko to pogosto doživijo v obdobjih večjega stresa, preobremenjenosti, tesnobe, čustvene izčrpanost ali po daljšem notranjem pritisku.

Glede na tvoje razvojno obdobje, bi bilo lahko to posledica večjih življenjskih sprememb, pritiska glede identitete, odnosov, kariere, dolgotrajnega stresa, pomanjkanja spanja, uporabe psihoaktivnih substanc, anksioznosti, včasih tudi po obdobjih močnega samoopazovanja. Razmisli, če je morda v zadnjem obdobju prišlo do česa od naštetega.

Normalno je, da se oseba tega prestraši, jo je sram in ima občutek, da z njo ni vse v redu in da izgublja razum. Čeprav je to doživljanje lahko izjemno neprijetno, pa ni nevarno. Navadno gre za prehodno stanje. V akutni fazi se priporoča telesna aktivnost, pozornost na ročna opravila (npr. razni hobiji, ustvarjanje) ali koncentracija na miselne naloge (sudoku, križanke…). Smiselno je omejiti stvari, ki stanje poslabšujejo (premalo spanja, veliko kofeina ali stimulansov, alkohol ali droge, dolgotrajen stres brez počitka). Pomembno pa je torej urejeno spanje, redni obroki, gibanje in manj kaotičen urnik. Če občutek vztraja, se stopnjuje ali te zelo obremenjuje, je smiselno govoriti s psihologom ali zdravnikom.

Upam, da sem ti odgovorila na vprašanje. Če te zanima še kaj, pa kar napiši.

Lepo bodi,

Nika Koder, mag. psihologije