Skoči do osrednje vsebine

5. korak do boljše samopodobe - Učim se spopadati s stresom

Avtor: Alenka Tacol, univ. dipl. psihologinja

Stres je telesni, duševni in vedenjski odziv na življenjske spremembe, obremenitve in nevarnosti.

Na doživljanje stresa vpliva to, kako ocenjujemo pritiske, obremenitve, zahteve, ki smo jim izpostavljeni. Kadar presodimo, da jih bomo lahko obvladali, doživljamo pozitiven stres. Ta ima pozitivne učinke, nas spodbuja in motivira za delo. Če pa ocenimo, da pritiskom in zahtevam ne bomo kos, doživljamo negativen stres, ki se odraža v negativnih mislih, čustvenem nelagodju, napetosti, vznemirjenosti, neprijetnih telesnih znakih, spremembah v vedenju...

  • Znaki stresa v mišljenju: negativne, črnoglede misli, slaba zbranost, zmedene misli, ...
  • Znaki stresa v doživljanju: strah, tesnoba, napetost, vznemirjenost, jeza, ...
  • Znaki stresa v telesu: bolečina v želodcu, tiščanje v prsih, pospešeno bitje srca, znojenje, tresenje, ...
  • Znaki stresa v vedenju: umik, beg, nemir, napad, izbruh, ...

Kaj vse vpliva na to, kako doživljamo stres:

  • kako močni so dogodki, situacije, ki nas obremenjujejo in kako dolgo trajajo;
  • koliko smo osebno občutljivi;
  • na kakšen način gledamo na dogodke, situacije (optimistično ali črnogledo);
  • kakšne so naše izkušnje, kako smo v preteklosti reševali probleme;
  • koliko si zaupamo, da zmoremo obvladovati težave;
  • kakšno oporo nam dajejo ljudje okoli nas.

Obvladovanje stresa

Mladostniki poskušajo na različne načine obvladovati stres. Pogosto uporabljajo tudi takšne, ki jim prinašajo le trenutno sprostitev in olajšanje, njihovih problemov ne rešujejo, lahko jih celo povečajo.

O manj zrelih, manj uspešnih načinih obvladovanja stresa govorimo takrat, kadar mladi skrbi v zvezi s šolo odrinejo s prekomerno uporabo telefona in računalnika, z gledanjem televizije, ali s kakšno drugo zabavo. Odlašajo z delom, zatekajo se v bolezen, spanje ali se zapirajo vase. Kadar se problemi močno nakopičijo, in imajo občutek, da ne zmorejo več, pa morda poskušajo zbežati pred problemi na še bolj usoden način. Begajo od doma, izostajajo iz šole, uživajo alkohol ali droge, se prenajedajo, stradajo, se predajajo prezgodnjim spolnim odnosom itd. Včasih obupujejo nad seboj, se poskušajo raniti ali so nasilni do drugih.

V življenju se lahko učim, kako se je mogoče učinkovito spoprijemati z življenjskimi obremenitvami in problemi ter s tem zmanjšati škodljive učinke stresa.

  • smiselno si organiziram aktivnost in počitek (glej tudi poglavja pri 2. koraku do pozitivne samopodobe);
  • skrbim za zdravo prehrano;
  • sem telesno aktiven, se veliko gibljem;
  • pridobim in obdržim prijatelje;
  • se znam veseliti, skrbim za zdrav humor;
  • na težave, probleme gledam bolj realno, bolj pozitivno;
  • lahko najdem kakšen čisto svoj način, ki mi bo pomagal,...

Učimo se različnih tehnik sproščanja: sproščujoče dihanje, sproščanje z domišljijo, postopno mišično sproščanje,...

V pomoč je lahko tudi vadba čuječnosti. Čuječnost ni način sproščanja, ampak proces in veščina, ki nam pomaga, da smo bolj odprti in sprejemajoči do vsega, kar doživljamo.

Več o tehnikah sproščanja najdeš na naslednji povezavi (priloženi posnetki na koncu strani).