#to sem jaz

10. korak do boljše samopodobe - Prepoznavam, sprejemam in izražam svoja čustva

Avtor: Alenka Tacol, univ. dipl. psihologinja

Za samopodobo, osebnostno zrelost in trdnost je zelo pomembno, da znamo prepoznavati, poimenovati, uravnavati in ustrezno izražati svoja čustva.

TSJ Verjamem vase emotions

Dobro je, da razumemo, kako čustva vplivajo na naše vedenje, reševanje problemov in na odnose z drugimi ljudmi.

Čustva dajejo našemu življenju barvitost in lepoto. Brez njih bi bil svet dolgočasen in siv, ljudje pa bi izgledali kot roboti brez srca. To, da imamo čustva, pomeni, da smo veseli, žalostni, jezni, razočarani, prestrašeni, srečni ... S čustvi doživljamo vse, kar nas obdaja, ljudi, naravo, predmete, dogodke ...; zaradi njih nas nekaj privlači, spet drugo odbija.

Čustva so lahko prijetna ali neprijetna, šibka, ali močna, lahko trajajo kratek čas, ali zelo dolgo. Kadar so čustva zelo močna, se pojavijo v telesu številne spremembe. Srce hitreje bije, hitreje dihamo, lahko zardimo ali pobledimo, čutimo pritisk v želodcu, »cmok« v grlu, se znojimo, čutimo prijetno vznemirjenost... Kadar neprijetna čustva, kot so žalost, jeza, strah, občutek krivde ..., trajajo zelo dolgo, lahko celo zbolimo, ali pa koga čustva vodijo k nezdravemu vedenju, v različne odvisnosti, samopoškodbeno vedenje itd.

Prepoznavanje lastnih čustev

Prepoznavanje čustev je pomemben korak pri obvladovanju in izražanju čustev. Učimo se ga lahko tako, da se ob tem, ko doživljamo neko spremembo v svojem telesu ali  počutju, vprašamo: »Kaj zdaj doživljam? Kakšno čustvo je v meni? Kako ga lahko poimenujem? ...«

Izražanje čustev

Čustva pokažemo drugim ljudem s svojim vedenjem, držo telesa, mimiko obraza, z glasom, besedami ... Kadar smo veseli, se smejemo, če smo žalostni jočemo, jezni se prepiramo, glasno govorimo ... Prijetna čustva (veselje, zadovoljstvo...) večinoma raje izražamo, težje pokažemo nekatera neprijetna čustva (sram, strah, žalost ...).

  • Zakaj včasih težko pokažemo svoja čustva drugim?

    Zakaj včasih težko pokažemo svoja čustva drugim?

    • Včasih ne želimo, da bi drugi ljudje videli, kaj čutimo, in zato svoja čustva skrivamo. Težko pokažemo svoj strah, sram, razočaranje, žalost... Prepričani smo, da bi nas ljudje podcenjevali, če bi vedeli za naše doživljanje. Lahko bi mislili, da smo šibki, preobčutljivi. Toda neprijetnih čustev, še posebno, če so močna, ni dobro predolgo skrivati v sebi. Dolgotrajne čustvene napetosti nas obremenjujejo in lahko škodljivo vplivajo na naše telesno in duševno zdravje ter na zadovoljstvo s seboj. Pomaga nam, če poiščemo osebo, ki ji zaupamo, se z njo pogovorimo, z njo delimo svoja občutja. Takšne osebe so lahko starši, dobri prijatelji, učitelj in še kdo.
    • Ker pogosto ne želimo, da bi vsi prepoznali naša čustva, jih včasih tudi potvarjamo. V takem primeru kažemo ravno obratno od tistega, kar čutimo. Tako na primer učenec dobi slabo oceno in se pretvarja, da mu je vseeno. Takemu vedenju pravimo obrambno vedenje, ker z njim branimo svojo lastno vrednost.

Čustva izražamo na tak način, da s tem ne prizadenemo drugih.

Čustveno zreli ljudje upoštevajo druge ljudi in si prizadevajo, da jih z izražanjem svojih čustev ne prizadenejo.

Za dobre odnose z drugimi je zelo pomembna empatija, sposobnost vživljanja v to, kar čutijo in doživljajo drugi. Da se lažje vživimo v čustva drugih, se vprašamo: "Kako bi se počutil, če bi bil na njegovem/njenem mestu?"

Nekateri ljudje z lahkoto kažejo jezo, užaljenost, sovraštvo itd., včasih celo z nasiljem. Takim ljudem je vseeno, če druge prizadenejo ali jih celo poškodujejo. Njihovo agresivno vedenje je pogosto obramba, ki so jo v svoji šibkosti prevzeli, da bi se čutili bolj močni in pomembni.

Lahko pokažem svojo jezo, ne smem pa biti agresiven. Izogibam se žalitev, obrekovanj in nasilnega vedenja. Ne povzročam drugim tega, česar ne želim, da bi oni delali meni! Večkrat se spomnim, da tudi besede lahko zelo zabolijo.

Obvladovanje jeze

Tako kot za vsa druga čustva, velja tudi za jezo, da je ni dobro zadrževati v sebi. Učimo se jo izražati - na zrel način.

Jezo doživljamo takrat, kadar nas nekaj ali nekdo ovira na poti do cilja. Jeze ne sproža dogodek sam po sebi, ampak naša ocena, razlaga tega dogodka, oziroma pogled nanj in misli v zvezi z njim. S tem, ko spremenimo pogled na dogodek, razlago dogodka, svoje misli, se spremeni naše čustvo jeze, oziroma njegova intenzivnost.

Pri obvladovanju jeze je poleg tega dobro upoštevati še druge vidike, ki so vključeni v spodnje napotke za ravnanje z jezo.

Napotki za ravnanje z jezo:

  1. Jeze ne zanikamo, ne tlačimo in ne skrivamo. Lahko jo doživljamo in izrazimo, koristno in zdravo pa jo je zmanjševati. Bes in jezo z drugačno razlago dogodka skušamo spremeniti v nezadovoljstvo in blago vznemirjenost.
  2. Jeze ne povzročajo neposredno dogodki, situacije, dejanja drugih, ampak naša razlaga teh. Za svojo jezo smo odgovorni sami.
  3. Ko začutimo jezo, bodimo najprej pozorni na svoje občutke – vznemirjenost, napetost, šele nato se usmerimo na dogodek, osebo, problem. Vedno lahko naredimo nekaj za to, da svojo napetost zmanjšamo, na primer:
    • počasi in globoko dihamo,
    • pozornost preusmerimo na nekaj v svojem okolju,
    • štejemo do deset,
    • uporabimo pomirjajoč notranji govor,
    • zaposlimo se s sproščajočo aktivnostjo …
  4. Jezo nadomestimo z asertivnostjo. Izrazimo svoje mnenje, povemo, kaj čutimo, kaj želimo, a ne z jezo.
  5. Spreminjamo svoja prepričanja in pričakovanja, kako morajo drugi ravnati z nami in se vesti do nas, kot na primer, da bi morali vedno vsi ljudje upoštevati in izpolnjevati naše trenutne želje ter ravnati tako, kot hočemo mi.
  6. Če vemo, da se bomo morali soočiti s situacijo, v kateri bi lahko doživeli jezo, se v mislih pripravimo, kaj bomo rekli, kaj bomo naredili.
  7. V primeru zelo močne jeze se je najbolje začasno umakniti iz situacije.

Še več o jezi si lahko prebereš na naslednji povezavi.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja