#to sem jaz

Kako vemo, ali smo se ujeli v krog odlašanja?

Avtor: Tanja Klavž, prof. spec. in reh. ped. in univ. dipl. soc. del.; mag. Katja Rojs, prof. def.; Aljaž Tulimirović, univ. dipl. ped. in univ. dipl. soc. kul., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Peter je srednješolec, ki se z odlašanjem že dlje časa srečuje. Prisluhni njegovi zgodbi v avdio posnetku Odlašanje ali »ko bi le imel še en dan več«, ki se nahaja na koncu tega članka.

  • Odlašanje ali ko bi le imel še en dan več

Pred Petrom je bila šolska obveznost, s katero je že nekaj časa odlašal. O ocenjevanju iz zgodovine je vsak dan razmišljal in ker zgodovine ne mara preveč, je misel na učenje tega predmeta zbujala neprijetne občutke. Raje bi čas, ki ga mora nameniti učenju, preživel drugače – tako je učenje zamenjal z njemu prijetnejšimi dejavnostmi, ob tem pa si je vselej obljubil, da bo z učenjem pričel nekoliko kasneje. Ob tej odločitvi je sprva začutil olajšanje – sedaj lahko še nekaj časa uživa v poslušanju glasbe, spremljanju priljubljene televizijske serije in se druži s prijateljem. A bolj kot se je bližal čas, ko bi moral začeti z učenjem, bolj so ga navdajali neprijetni občutki.

Peter se je ujel v začarani krog odlašanja. 

odlasanje

Za ujetost v krog odlašanja je značilno naslednje vedenje:

  • O pomembni obveznosti premišljujemo, morda njeno izvedbo v mislih tudi načrtujemo, ali pa smo se obveznosti že poskušali lotiti.
  • Misel na obveznost v nas sproži neprijetna občutja (npr. tesnobo, strah, jezo ali slabo voljo), do obveznosti pa zaradi različnih razlogov bčutimo odpor.
  • S pomočjo izgovorov opravičujemo svojo namero, da obveznost preložimo na kasnejši čas. Ob tem si navadno še obljubimo, da se bomo pomembne naloge resnično lotili kasneje.
  • Odločitvi za preložitev obveznosti sledi občutek olajšanja, da nam s pomembno aktivnostjo še ni potrebno pričeti in da se lahko posvetimo drugim dejavnostim, s katerimi se nato zaposlimo (prijetnejša in manj pomembna opravila).
  • Med ukvarjanjem s prijetnejšimi in manj pomembnimi opravili se ob misli na bližajoč se čas, ko se bomo obveznosti morali lotiti, pojavijo negativne posledice odlašanja (morda povezava na odstavek o neg. posledicah) in morda še intenzivnejša neugodna občutja.

Odlašanje lahko preraste v velik problem, kadar postane stalnica v našem vedenju in ko negativnih posledic takšnega vedenja ne zmoremo več obvladovati niti s pomočjo nasvetov za premagovanje odlašanja Tedaj je dobro, da si pri premagovanju odlašanja poiščemo pomoč, pri tem pa se lahko obrnemo tudi na šolsko svetovalno službo.

 

Nadaljuj na naslednji članek: Kako lahko premagamo odlašanje?

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja