Šola in ocene????

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

rada bi te pohvalila, da si tako iskreno opisala svojo situacijo. Iz tvojega zapisa vidim, da ti ni vseeno za šolo in da si želiš izboljšati ocene, hkrati pa imaš tudi jasen cilj za prihodnost. To je zelo pomembno in dober začetek, tudi če se ti trenutno zdi, da ti ne gre najbolje.

Zdi se mi, da tvoj največji izziv ni toliko v znanju, ampak v tem, kako sploh začeti in vztrajati pri učenju. Veliko učencev se znajde v podobni situaciji – naredijo plan, potem pa pride trenutek, ko bi morali začeti, in tam se stvari ustavijo. Zato bi te najprej malo povabila k razmisleku: kaj se pri tebi najpogosteje zgodi ravno v tem trenutku? Te zmoti telefon, imaš občutek, da je vsega preveč, ali ne veš točno, kje začeti? Morda tudi to, da ti kakšna snov ni čisto jasna, vpliva na to, da se težje lotiš učenja? Če bi malo bolje razumela, kaj te ustavi, boš lažje našla način, ki ti ustreza.

Kar se tiče samega učenja, ti lahko pomaga, da si stvari čim bolj konkretno razdeliš. Namesto splošnega “učila se bom matematiko” si lahko rečeš nekaj zelo jasnega, na primer da rešiš tri naloge ali ponoviš eno pravilo. Takšni majhni cilji so lažje izvedljivi in ti lahko pomagajo, da sploh začneš. Pogosto je ravno začetek najtežji del, potem pa gre lažje naprej. Pri predmetih, ki si jih omenila, lahko pomaga tudi to, da ne poskušaš narediti vsega naenkrat. Bolje je, da vsak dan narediš malo, kot pa da se enkrat učiš zelo veliko in potem nič. Lahko začneš tudi z nečim, kar ti je vsaj malo lažje, da dobiš občutek, da zmoreš, in šele potem nadaljuješ s težjimi stvarmi.

Mogoče ti lahko pomaga tudi, da si učenje razdeliš na krajše časovne enote (Pomodoro tehnika). Na primer 25 minut učenja, potem 5 minut pavze. Takšen krog ponoviš npr. 3-krat in si nato vzameš daljši odmor. V tem času poskusiš delati brez telefona, potem pa si ga vzameš med odmori. Tako si ga ne rabiš popolnoma “prepovedati”, ampak si ustvariš jasen čas, kdaj se učiš in kdaj počivaš. Ker si sama že prepoznala, da te telefon hitro zmoti, bi lahko bil to dober prvi korak. Če to ni dovolj in opažaš, da imaš tudi med učenjem željo posegati po telefonu, ga lahko tudi v času učenja pustiš v drugi sobi. Obstajajo pa tudi aplikacije, s katerimi lahko omejiš čas preživljanja na telefonu in družabnih omrežjih.

Pomembno se mi zdi tudi, da se ne primerjaš preveč s prijateljico. To, da se ona uči več ur na dan, še ne pomeni, da je to pravi način tudi zate. Vsak ima svoj tempo in svoj način učenja. Bolj kot količina časa je pomembno, da je tvoj način učenja zate smiseln in izvedljiv. Mogoče se lahko vprašaš še nekaj: ali snov, ki se jo učiš, razumeš, ali imaš občutek, da se jo samo “na pamet” učiš? Če česa ne razumeš, je čisto v redu, da vprašaš učitelja, sošolce ali si pomagaš z dodatnimi razlagami. Včasih je prav nerazumevanje tisto, kar nas najbolj ustavi.

Za konec pa še to. Ocene lahko izboljšaš. To, da so zdaj padle, ne pomeni, da ne moreš priti do svojega cilja. Pomeni samo, da potrebuješ malo drugačen pristop in nekaj časa, da najdeš način, ki ti ustreza. Do zaključka letošnjega šolskega leta pa imaš še nekaj časa.

Če želiš, mi lahko napišeš in še skupaj raziščeva, kje se ti najbolj zatakne ali pa skupaj poiščeva še bolj konkreten načrt zate.

Želim ti lep in uspešen teden.

Ida Vraničar, dipl. psihologinja (UN)