#to sem jaz

Ko zmanjkuje časa za učenje in nas zajame stres

Avtor: Taša Troha, projekt Kako si? 2022/2023

AdobeStock 548370875

Skoraj vsak učenec se je verjetno že kdaj znašel v situaciji, ko je moral v zelo kratkem času predelati in se naučiti veliko količino snovi. V takih situacijah lahko doživljamo veliko količino stresa – občutimo časovni pritisk in včasih imamo občutek, da smo izgubili nadzor. V večini primerov si tovrstne situacije sicer povzročimo sami, ker si pred tem neučinkovito organiziramo čas za učenje in ne načrtujemo dovolj dobro svojih obveznosti. Seveda pa se lahko tudi zgodi, da nas učitelji prepozno obvestijo o ocenjevanjih ali pa se jih nabere veliko naenkrat in nam za učenje enostavno zmanjka časa. Oglejmo si, kako stres vpliva na nas in kaj nam je tedaj lahko v pomoč.

Pozitivni in negativni učinki stresa na učenje

Čeprav velikokrat slišimo, da stres negativno vpliva na učenje in spomin, so nekatere študije pokazale pozitivne učinke učenja pod stresom. Sproščanje stresnih hormonov, še posebej kortizola, lahko pojasni, kako stres povzroča večjo stopnjo zbrane pozornosti in omogoča, da si zapomnimo  večje količine pomembnih informacij. To lahko povežemo s tem, da si stresne dogodke vedno bolje zapomnimo, hkrati si pa zapomnimo tudi ostale podrobnosti, ki so se zgodile časovno blizu tega dogodka, ki bi jih drugače pozabili že po nekaj dneh. Po drugi strani pa lahko stres povzroča oslabljeno delovanje mentalnih funkcij (to so učenje, razmišljanje, reševanje problemov, pomnjenje, odločanje, pozornost in sklepanje).  To se posledično kaže v lažnih spominih oz. spominjanju dogodka in informacij drugače, kot so se zgodili v resnici.

Stres pri učenju lahko deluje kot odličen motivator, saj nas pritisk, ki ga občutimo, spodbuja k temu, da se učimo, namesto da bi posedali, igrali igrice, gledali televizijo ali kako drugače koristili svoj čas. Manjša količina stresa nam potemtakem omogoča, da se zberemo in osredotočimo le na določeno snov, ki se jo moramo naučiti. Tako smo manj dovzetni za moteče dejavnike iz okolja. Stres lahko neposredno vpliva na naše zmožnosti kratkotrajne hrambe informacij, saj se te ne shranjujejo v klasični obliki in so nam posledično težje dostopne. Naši možgani namreč oblikujejo nove nevronske povezave in informacija se shrani v različnih delih možganov, ko pa jo potrebujemo, se iz teh razpršenih vzorcev obnovi. Stres nas torej spodbudi k učenju, a se ga moramo obenem naučiti obvladovati, sicer bo vse naše učenje zaman in naučenih informacij ne bomo pravilno priklicali.

Kako lahko stres ublažimo?

Čeprav se želimo izogniti stresnim situacijam, se kljub temu v njih velikokrat znajdemo. Najbolje je, da se naučimo, kako naj se z njimi uspešno spoprimemo. Pa poglejmo.

  • Tudi če smo v časovni stiski, moramo pred učenjem nekaj minut posvetiti načrtovanju učenja in organizaciji učnega materiala. S tem si že vnaprej pripravimo okviren urnik in vemo, kaj narediti kdaj, s čimer že lahko nekoliko ublažimo stres.
  • Pomembno je, da med učenjem načrtujemo tudi čas za odmore - primerno je, na primer, da na 45 minut učenja naredimo 15-minutni odmor. Ta naj bo aktiven – npr. naredimo kratek sprehod po stanovanju, gremo ven na svež zrak ali pa izvedemo nekaj dihalnih vaj, ki pomagajo pri sproščanju stresa. S tem, ko oblikujemo načrt učenja in si ga zapišemo na vidno mesto, se lahko izognemo zavlačevanju z učenjem. Če je le mogoče, se učimo v prostoru s čim manj motnjami in temperaturo prostora ter osvetlitev prilagodimo tako, da se dobro počutimo.
  • Ob vsem tem ne smemo pozabiti na zadostno količino kvalitetnega spanca. Ko smo naspani, se lažje in učinkoviteje učimo. Več o tem, kako veš, ali si dovolj naspan/a, lahko prebereš tukaj. Tudi spanec si lahko vnaprej načrtujemo – najbolje je vzpostaviti rutino: vsak dan se odpravimo spat ob enaki uri in se tudi zjutraj vedno ob enaki uri zbudimo. Spanec nam omogoča boljše shranjevanje in organizacijo gradiva, medtem pa se iz našega spomina brišejo tudi nepomembne informacije, ki bi nas sicer pri nadaljnjem učenju le motile.
  • Učenje nam vzame veliko časa, a kljub temu si moramo vzeti čas tudi za gibanje in telovadbo. Ta pospeši krvni pretok, ki ohranja visok nivo zbranosti.
  • Poskrbeti moramo tudi za primerno prehrano, saj se lačni ne bomo veliko naučili. Primerna je hrana, ki se počasi prebavlja, kot npr. žita, zelenjava in puste beljakovine (npr. jajca, tofu, perutnina, leča). Tudi obroke poskušamo načrtovati vnaprej. Pripravimo jih lahko na zalogo za nekaj dni, jih pogrejemo in pojemo, ko smo lačni.
  • Navsezadnje pa ne smemo pozabiti prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Če imamo občutek, da določene snovi res ne razumemo, se lahko obrnemo na prijatelje in sošolce ali učitelje, da nam pomagajo pri razlagi.

Učenje pod stresom je zapleten izziv, ki vpliva na učinkovitost naših miselnih procesov. Ker se ob stresnih situacijah možganske zmogljivosti lahko zmanjšajo, moramo poskrbeti za ustrezen pristop k obvladovanju stresa. Pomembno je vzpostaviti ravnotežje med stresom in produktivnostjo. Osredotočimo se na tehnike sproščanja in poskrbimo tudi za druge vidike našega življenja – uživajmo uravnoteženo hrano in bodimo pozorni na urejeno spanje itd. Učenje načrtujmo.

Vsakdo od nas doživlja in uravnava stres drugače ter išče načine spoprijemanja, ki so v pomoč. Razišči in najdi jih tudi ti!

 

Viri:

Marian Joëls, Zhenwei Pu, Olof Wiegert, Melly S. Oitzl in Harm J. Krugers. (2006). Learning under stress: how does it work? Trends in Cognitive Sciences, 10(4), 152—158. https://doi.org/10.1016/j.tics.2006.02.002.

Andre, L., Koene, S., Jansen in de Wal, J., Schuitema, J. A., in Peetsma, T. T. D. (2022). Learning under stress: The moderating role of future time perspective. Psychology in the Schools, 59(4), 800—816. https://doi.org/10.1002/pits.22645

Vogel, S. in Schwabe, L. (2016). Learning and memory under stress: implications for the classroom.  Science Learn 1. https://doi.org/10.1038/npjscilearn.2016.11

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja