#to sem jaz

Kako se spoprijeti z občutki stresa med prazniki

Avtor: Ana Koščak, dipl. psih. (UN), projekt Kako si? 2023/24

Čeprav naj bi bili božični prazniki najlepši čas v letu, nemalokrat predstavljajo tudi stresno in naporno obdobje. V tem času nas obkrožajo praznični okraski, lučke, božične pesmi in oglasi, ki nas pričakajo na vsakem koraku. In čeprav smo morda na to obdobje komaj čakali, se lahko zgodi, da se v nas vzbudi občutek, da praznični čas ni tako lep in brezskrben, kot bi moral biti. Namesto prazničnega duha se v nas lahko naseli tudi občutek stresa in tesnobe.

167157450 eps normal none Converted

Zakaj se pojavi stres med prazniki?

Končno dočakamo začetek prazničnega decembra. Čas, ko z družino in prijatelji preživljamo skupni čas, si ogledujemo lučke v mestih, se sproščamo ob vroči čokoladi, medtem ko gledamo božični film, poslušamo božično glasbo, ko si pospravljamo sobo … A kar naenkrat se pred nas zgrne gora obveznosti, domačih nalog, napovedanih testov in drugih obveznosti. Občutek imamo, da smo tako dolgo čakali na ta čas, zdaj pa se nimamo niti časa sprostiti in se posvetiti sami sebi. Za povrh pa se nam zdi, da se vsi okoli nas zabavajo in preživljajo čudovit čas. Prazniki lahko predstavljajo stresno obdobje tudi zaradi prazničnega obdarovanja. Kupiti bi morali darila staršem, prijateljem itd., kar za nas ni le finančni zalogaj, na nas se hkrati zgrne pritisk, da moramo izbrati dobro darilo, ki bo obdarovancu všeč.

Načrtujmo svoje dneve in postavimo prioritete: sploh če imamo veliko obveznosti, je dobro, da svoj dan načrtujemo. To lahko naredimo vsak večer in si začrtamo, kako bo izgledal naslednji dan. Pripravimo si list papirja, na katerega najprej nanizamo vse obveznosti, ki jih imamo naslednji dan, ter koliko časa menimo, da bomo za njih potrebovali. Razmislimo, katere izmed njih so najnujnejše, ter razmislimo, kdaj v dnevu jih bomo opravili. Vse to sproti zapisujemo na list. Nato v naš urnik razporedimo še preostale manj nujne obveznosti, ki jih lahko opravimo tudi kak drug dan. Pazimo, da načrtujemo tako, da nam ostane dovolj časa za nas in za sprostitev. V tem času lahko načrtujemo kakšno božično aktivnost, ki nas lahko sprosti, v nas pa vzbudi praznični duh. Nekaj predlogov:

  • peka piškotov;
  • izdelovanje božičnih okraskov;
  • izdelovanje voščilnic;
  • poslušanje božične glasbe;
  • gledanje božičnih filmov;
  • okraševanje sobe itd.

Zagotovimo si dovolj spanja: količina spanja vpliva na vse vidike našega življenja. Vpliva na to, kako se počutimo - torej če manj spimo, v šoli težje sledimo učiteljevi razlagi, težje se osredotočamo, smo bolj prepirljivi, manj potrpežljivi … Ravno zato je pomembno, da vsak dan spimo dovolj. Najbolje je, da si zadamo uro, ko želimo zaspati (npr. ob 22. uri). Eno uro pred tem odložimo telefon in druge zaslonske naprave ter sledimo naši večerni rutini (npr. tuširanje, umivanje zob …). Veliko bolje, kot da smo na telefonu, je, da preberemo knjigo, saj nas ta bolj umiri kot uporaba telefona.

Ne pozabimo na telesno dejavnost. Čeprav se nam lahko zdi, da med prazniki nimamo časa za nič drugega kot le za svoje obveznosti, je kljub temu pomembno, da se ustavimo in si vzamemo čas tudi zase ter poskrbimo, da se dovolj gibamo. To lahko pomeni dolg sprehod, obisk fitnesa, jogo, pilates … Gibanje je pomembno, saj pripomore k boljšemu spancu, hkrati pa nam omogoča, da za nekaj časa odmislimo svoje obveznosti in skrbi.

Načrtujemo obdarovanje: Da se odpravimo v trgovino po darila za naše najbližje, ne čakamo do zadnjega dne s čemer se izognemo tudi brezglavim nakupom. Čim prej si naredimo seznam vseh, ki jih želimo to leto obdariti. Za vsako osebo na seznamu si zapišemo čim več idej, kaj bi ta oseba lahko potrebovala ali si želela. Ne pozabimo, da je veliko bolj od tega, kaj podarimo, pomemben naš namen, lahko pa sami ustvarimo tudi kakšna okolju prijazna darila. Prazniki niso le obdarovanje z darili. So tudi čas sočutja, pomoči in preživljanje skupnega časa.

Ne pozabimo, da praznično obdobje ne predstavlja le stresa in skrbi. Pomembno je, da ne pozabimo nase, da se ob občutkih preobremenjenosti umaknemo in preživimo nekaj trenutkov sami s seboj. Svoje obveznosti načrtujmo tako, da nam ostane čas, ki ga lahko preživimo z najbližjimi. Do sebe pa ostanimo prijazni in potrpežljivi.

 

Viri in literatura

Kasser, T. in Sheldon, K. M. (2002). What makes for a merry christmas? Journal of Happiness Studies: An Interdisciplinary Forum on Subjective Well-Being, 3(4), 313–329. https://doi.org/10.1023/A:1021516410457

Mutz, M. (2015). Christmas and subjective well-being: a research note. Applied Research in Quality of Life, 11(4), 1341–1356. doi:10.1007/s11482-015-9441-8 

Páez, D., Bilbao, M. Á., Bobowik, M., Campos, M. in Basabe, N. (2011). Merry Christmas and Happy New Year! The impact of Christmas rituals on subjective well-being and family’s emotional climate. Revista de Psicología Social, 26(3), 373–386. https://doi.org/10.1174/021347411797361347

Tarokh, L., Saletin, J. M. in Carskadon, M. A. (2016). Sleep in adolescence: Physiology, cognition and mental health. Neuroscience & Biobehavioral Reviews, 70, 182–188. https://doi.org/10.1016/j.neubiorev.2016.08.008

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja