Skoči do osrednje vsebine

Dobro pripravljeni v šolske klopi

Avtor: Ana Boršič, univ. dipl. pedagoginja in andragoginja, in Martina Zakšek, mag. psih.

Ko se začenja novo šolsko leto ali je tik pred vrati, se mladostniki in starši običajno začnete pogovarjati o vprašanjih in izzivih, s katerimi se boste soočali na vsakodnevni ravni tekom celotnega šolskega leta. Najpogosteje se pogovori nanašajo na nove začetke, tvoja pričakovanja, želje, cilje, učenje, usklajevanje interesnih dejavnosti ter opravljanje vsakdanjih obveznosti. Kakor za številna druga področja tudi za začetek novega šolskega leta velja, da je dobra priprava ključna v procesu, ki se bo zate odvijal nadaljnjih deset mesecev. To pa je kar dolgo obdobje, na katerega želiš biti zares pripravljen/pripravljena, saj bodo tvoji dosežki tako hitreje vidni. Povedano drugače – uspeh, ki ga dosežeš na koncu šolskega leta, začenjaš graditi na začetku. Gradiš ga tako, da si skušaš delo učinkovito organizirati, si postaviš jasne cilje in za šolo delaš sproti.

Pričakovanja, želje, cilji, interesne dejavnosti, motivacija za učenje in organiziranost vsega naštetega so dejavniki, ki se sicer med sabo zelo povezujejo, a obenem so to tudi stvari, po katerih se učenci, dijaki in študentje med seboj zelo razlikujete. Najprej je pomembno, da odkriješ svoja osebna pričakovanja in želje, saj boš lahko na podlagi teh zastavil/zastavila svoje cilje. Sledi dobra  organiziranost, prepoznava načina dela in motivacija za opravljanje šolskih obveznosti. Vsi ti dejavniki skupaj pa gradijo tvojo šolsko pot.

Kadar so posameznikova pričakovanja in želje usmerjeni v  uspešnost v šoli, tedaj se običajno pojavi vprašanje, kako načrtovati dan, da bi poleg druženja z vrstniki in vključevanja v interesne dejavnosti lahko opravili tudi vse šolske obveznosti in se dobro pripravili na nov šolski dan. Včasih ni preprosto, a z dobro organizacijo ti lahko uspe. 

Kakšni so tvoji cilji za novo šolsko leto

Na začetku si je smiselno oblikovati cilje za novo šolsko leto. Zato najprej razmisli:

  • kaj si želiš;
  • kaj bi rad dosegel/dosegla;
  • na kakšen način boš to storil/storila.

Izbrane cilje in načrt uresničevanja nato zapiši. Razmisli tudi o možnih ovirah in jih v načrtu upoštevaj. Seveda pri tem ni nič narobe, če se cilji vmes spremenijo, pomembno je, da jih učinkovito prilagodiš svojemu načrtu. Predstavljaj si ali opiši možne scenarije ob koncu leta. V pomoč ti bodo že tekom šolskega leta, saj te bodo usmerjali. Verjemi, papir je lahko magična stvar. S pomočjo načrta boš lažje spremljal/spremljala svoj napredek in boš tako bolj motiviran/motivirana za nadaljevanje.

Več o postavljanju in uresničevanju ciljev, o organizaciji časa, o zaupanju v svoje delo … lahko prebereš tukaj.

Odkrij najljubše načine učenja

Super, sedaj si naredil/naredila največji korak in oblikovala svoje cilje! Zato je dobro nadalje razmisliti o metodah in tehnikah učenja, ki ti bodo pomagale doseči zastavljen načrt. Ljudje smo zelo različni in ni mogoče, da bi vsem ustrezal točno določen način pridobivanja znanja. Na učiteljev način poučevanja ne moreš vplivati, izbereš pa lahko svoj način učenja v domačem okolju. Zato je dobro, da spoznaš različne metode in tehnike učenja ter izbereš tebi najljubše. Vse pa se začne z natančnim in temeljitim branjem. Bereš tako, da med branjem razmišljaš o besedilu, si sproti razlagaš neznane pojme in podčrtaš pomembne misli. Podčrtanega je lahko le 20 do največ 30 odstotkov besedila. 

Izbiraš lahko med sledečimi tehnikami učenja:

  1. Miselni vzorci: na list papirja zapišeš snov po posameznih točkah. Iz večje količine snovi izbereš bistvene informacije/dejstva/besede. S tem vključuješ v učenje obe možganski hemisferi (učenje sicer aktivira predvsem levo, z miselnimi vzorci pa vključuješ tudi desno). Z miselnimi vzorci lahko torej snov bolje razumeš, povežeš več informacij in skozi oporne točke (ključne besede) snov lažje razložiš. 
  2. Pojmovne mreže: tu si pomagaš s kombinacijo vidnih in besednih dražljajev. Z njimi lahko ponazoriš zveze med pojmi. Primer pojmovne mreže: »sončno obsevanje povzroča izhlapevanje vode« - to lahko ponazoriš tudi takole:

Primer velike hierarhične pojmovne mreže je družinsko drevo.

3. Mnemotehnike: pomagaš si lahko z asociacijami, vizualizacijo in umestitvijo informacije. Pomembno je, da te različne besedne zveze, s katerimi si pomagaš, spominjajo na besede, ki si jih moraš zapomniti. Primer: se spomniš, kako je Prešeren izpovedal ljubezen Juliji skozi akronim Primicevi Juliji; tudi to je ena od mnemotehnik. Še naslednji primer: barve zastave Republike Slovenije si da po vrsti zapomniti s pomočjo belih zasneženih gora: 'bela je gor zaradi gor'.

Za učenje z asociacijami, rimami, nesmisli je značilno, da podatek, ki ga želimo usvojiti, povežemo z že usvojenim znanjem ali npr. rimami ter nesmisli, ki vsebino povežejo s podatki, ki so za nas osebno posebej zgovorne. Pri tem se ti ni treba ozirati na slovnico.

4. Kartice za učenje: na prvo stran kartice zapiši vprašanja, ki se nanašajo na nove besede/letnice/formule oz. druge podatke, ki so na zadnji strani zapisani kot pravilen odgovor.

5. Izpiski: na list papirja ali v računalniški dokument izpiši pomembne podatke, ki jih nadalje sproti utrjuj. S pomočjo izpiskov znanje sproti utrjuješ in kasneje tudi lažje osvežiš

6. Učenje s samolepilnimi lističi: nanje zapiši podatke, ki si jih boš želel/želela zapomniti in jih prilepi na poljubna mesta po stanovanju. Najbolje je prostor, v katerega velikokrat zahajaš ali vsaj nekajkrat na dan pogledaš tja (lahko tudi ogledalo, vrata …).

Dobro je vedeti, da ti bo učno kondicijo zagotovila le pogosta vaja in obnavljanje snovi s pomočjo izbrane tehnike učenja. Če želiš usvojiti določene podatke in oblikovati novo znanje, se boš zato moral tudi potruditi. Kakor v zgoraj naštetem se namreč ljudje med seboj razlikujemo tudi po svojih interesih. Posledično tudi vsaka snov vsem učencem/dijakom ni enako zanimiva, a vendar  lahko vsi usvojite potrebno znanje – tako da pogumno naprej, četudi kdaj ne gre zlahka! 

Običajen šolski dan in tvoja organiziranost

Za konec še namig glede organizacije običajnega šolskega dne. Za motivacijo si npr. naredi urnik dejavnosti, v katerega natančno zapiši, kaj boš počel/počela. Oglejmo si primer. Po pouku si lahko vzameš nekaj časa za kosilo in sprehod ali kakšne druge aktivnosti, ki te sprostijo. Za tem lahko čas nameniš domačim nalogam in se pripraviš na naslednji šolski dan. Po opravljenih obveznostih se lahko družiš s prijatelji ali npr. vadiš igranje instrumenta, rišeš, obiščeš trening ali se športno udejstvuješ. Urnik seveda prilagodi svojim individualnim obveznostim.

Pomembno je, da se skušaš zastavljenega načrta držati. Seveda se zgodi, da kdaj ne gre vse po načrtu. V tem primeru načrt prilagodi in poglej, če si morda to že prepoznal/prepoznala med zapisanimi ovirami. Za dosežene cilje in opravljene obveznosti pa se na koncu tudi nagradiš. Zelo dobro je, če si že prej zastaviš sistem nagrajevanja ob uresničitvi dodatnega cilja (npr. izlet s prijatelji, obisk zabave).

Verjamem, da lahko s pozitivno naravnanostjo in obvladljivim sprotnim delom dosežeš zastavljene cilje, zato kar pogumno zakorakaj v novo šolsko leto.

Srečno!

Viri in literatura:

Marentič Požarnik, B. (2021). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.

Baloh, B., Birsa, E., Cencič, M., Dolenc-Orbanić, N., Horvat, B., Perčič, A., Štemberger, T. in Volmut, T. (2020). Zbornik povzetkov Strokovne konference Spodbujanje učinkovitega učenja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.