Skoči do osrednje vsebine

Ali sem zasvojen?

Avtor: LOGOUT, Center pomoči pri prekomerni rabi interneta

“Mama trdi, da sem čisto obseden z videoigrami, meni pa se to sploh ne zdi res.”

Starševske predstave o tem, koliko časa, preživetega za računalnikom in na telefonu, je preveč, se ponavadi razlikujejo od tvojih. Starši v resnici ne želijo namesto tebe izbirati, kako preživljaš prosti čas, vendar jih zate skrbi, saj se zavedajo, da je v mladostniških letih, ko se možgani še razvijajo, pretirana uporaba zaslonov zelo škodljiva (Več o tem najdeš v prispevku: Kakšne so možne posledice prekomerne rabe zaslonov?. Verjamemo, da se ti zdi krivično, če starši obsojajo igranje videoiger, medtem ko sami igre niso nikoli preizkusili in je niti ne poznajo. Tudi to obsojanje izhaja iz njihove skrbi zate. Morda jim lahko pokažeš, kaj vse počneš v igri in jih celo povabiš, da s tabo odigrajo kakšno igro ali dve. Če bodo vedeli, s čim se ukvarjaš na spletu in kakšne vrste iger igraš, bodo tudi sami verjetno bolj pomirjeni in manj v skrbeh zate.

Reši in preveri!

Preveri, ali si zasvojen, tako da rešiš kratek Delovni list o zasvojenosti z video igrami: Ali sem zasvojen/a z igranjem video iger?

Uporabo zaslonov lahko razdelimo na tri vrste uporabe: uravnoteženo, prekomerno in zasvojenost.

Uravnotežena uporaba pomeni, da zaslonske naprave uporabljaš samo takrat, ko jih potrebuješ in občasno za zabavo ali sprostitev. Vsa področja, ki so v življenju pomembna (šola, družina, prijatelji, hobiji, sprostitev…) dobijo ustrezno pozornost in so med sabo lepo uravnotežena. Torej ni nič narobe, če včasih za sprostitev odigraš kakšen Fortnite ali dva ali pogledaš nov vlog na Youtubu. Pomembno pa je, da preostali čas enakomerno razdeliš tudi med ostala področja; torej da skrbiš za obveznosti v šoli, pomagaš pri domačih opravilih, se družiš s prijatelji, hodiš na treninge ali v glasbeno šolo in se ukvarjaš z drugimi hobiji, ki jih imaš. Le uravnotežena uporaba digitalnih naprav nima negativnih posledic na tvoj razvoj in počutje.

Kakor hitro začneš ves svoj prosti čas preživljati pred zaslonom, lahko tvoja uporaba hitro preide v prekomerno. Sicer tvoja digitalna aktivnost še ne posega na druga področja življenja na ogrožujoč način; še vedno hodiš v šolo, narediš domačo nalogo, pospraviš sobo in greš občasno k babici na kosilo, vendar pa večino svojega prostega časa preživiš pred zaslonom. Pri prekomerni rabi zaslonov je pogosto težava strukturiranje časa, če pa traja dlje časa pa lahko vodi tudi v zasvojenost.

Zasvojenost pomeni pretirano in nenadzorovano uporabo zaslonov in spleta, kar začne močno ovirati posameznikovo življenje. Če ne hodiš v šolo, nehaš obiskovati obšolske aktivnosti, ne opravljaš svojih obveznosti in prenehaš z druženjem s prijatelji, lahko pomeni, da si zasvojen z digitalnimi tehnologijami. V primeru zasvojenosti je potrebno poiskati strokovno pomoč.

Če se ne najdeš v zadnji kategoriji, lahko mamo pomiriš, da nisi zasvojen z internetom ali videoigrami. Verjetno pa je, da tvoja uporaba ni najbolj uravnotežena in je morda celo prekomerna, še posebej če si pri sebi prepoznal katere izmed zgoraj navedenih znakov. Poskušaj si dan razporediti tako, da boš enakomerno veliko časa posvetil učenju, druženju, hobijem in spletu. Če ne veš, kaj bi počel, ko nisi pred zaslonom, si poišči kak nov hobi, ki te zanima; vključi se v kakšno organizirano dejavnost, športno aktivnost ali se pridruži kakšni skupini, ki se ukvarja s podobnimi interesi, kot jih imaš ti.

Opozorilni znaki, da je moje uporabe preveč

Obstajajo različni znaki, ki nam pokažejo, da preveč časa preživimo pred zasloni. Če med igranjem izgubiš občutek za čas, prikrivaš ali zanikaš količino časa, ki ga preživiš pred zasloni, se razburiš ob odvzemu digitalne naprave, cel prosti čas preživiš na računalniku ali telefonu, nimaš interesa za druge aktivnosti, nimaš časa za učenje in posledično dobivaš slabše ocene, se umikaš od težav, ki se pojavljajo doma, se manj družiš s prijatelji in ne upoštevaš dogovorov, potem skoraj zagotovo pred zasloni preživiš preveč časa. Opozorilni znak so tudi spremenjene spalne ali prehranjevalne navade; če težko zaspiš brez telefona, če si telefon prinašaš k jedi ali pa si hrano nosiš pred računalnik, je to lahko znak, da preveč časa preživiš na digitalnih napravah.

Seveda pa ni pomemben samo čas, ki ga preživiš pred zasloni, ampak je pravzaprav še bolj pomembno, kaj počneš, ko nisi pred zaslonom. Torej, da imajo vsa življenjska področja dovolj pozornosti. Pomembno je tudi, kaj počneš na spletu; če ga uporabljaš za ustvarjanje, programiranje, učenje in delanje domačih nalog, to ni isto, kot če ga uporabljaš za zabavo in sprostitev.

Slovenski pediatri so v sodelovanju z različnimi strokovnjaki pripravili časovna priporočila glede uporabe zaslonov za zabavo za različne starostne skupine:
 6 - 9 let  do 1 ure na dan
 10 - 12 let   do 1,5 ure na dan
 13 - 18 let  do 2 uri na dan

Če od časovnih priporočil močno odstopaš, poleg tega pa pri sebi opažaš zgoraj opisane znake, je mogoče čas za razmislek o svojih navadah glede uporabe digitalnih naprav in spleta. Pri tem si lahko pomagaš z delovnim listom Moj digitalni dnevnik, kjer boš našel tudi par praktičnih nasvetov in aplikacij, ki ti lahko pomagajo rabo zaslonov dobiti pod kontrolo. Za pomoč se lahko obrneš na Logout, Center pomoči pri prekomerni rabi interneta, kjer izvajajo psihološko pomoč na področju digitalnih zasvojenosti.

Nekaj napotkov, ki jih je res dobro upoštevati:

  • Telefon ponoči umakni iz sobe, v kateri spiš, računalnik pa ugasni.
  • Med učenjem in opravljanjem domače naloge zaslone odstrani, saj se boš tako veliko lažje osredotočil in tudi hitreje končal ter si več zapomnil.
  • Izberi en dan v tednu, ko imaš ‘digitalni post’ - to je dan, v katerem sploh ne uporabljaš digitalnih naprav. V digitalni post vključi tudi starše, brate in sestre, saj nikomur ne škodi, če en dan preživi brez računalnika ali telefona.
  • Postavi si dnevno omejitev uporabe zaslonov in jo upoštevaj.