Skoči do osrednje vsebine

Tehnika reševanja problemov

Avtor: mag. Alenka Seršen Fras, univ. dipl. psihologinja in Martina Kukovec, mag. psihologije, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor

Ali imaš občutek, da si preplavljen z vsakdanjimi težavami?

Če se ti zdijo problemi težji, kot v resnici so, ali če izbiraš rešitve, ki ne delujejo, ali izbranih rešitev ne izpelješ do konca, se lahko vdaš in prenehaš reševati svoje probleme. Zato lahko postanejo še večji. Vsakdo ima probleme v življenju, pomembno je, da se naučimo, kako jih na splošno rešujemo, da se ne počutimo nemočni, brez upanja ali depresivni.

Tehnika reševanja problemov je zelo široko uporabna. Najbolje je, da pričneš z reševanjem neke lažje rešljive težave (npr. profesor športne vzgoje me ima na piki, oddati moram seminarsko nalogo, idr.), ne pa z reševanjem večjih kriz ali življenjskih okoliščin, na katere nimaš prav nobenega vpliva (npr. ločitev staršev).

Tehnika ima natančno določene faze:

  1. Najprej določimo problem (npr. prepir s prijateljico).
  2. Nato razmišljamo o različnih rešitvah (npr. opravičilo po sms, pokličem njeno mamo, napišem pismo, jo počakam pred šolo in se pogovorim z njo, pozabim na vse skupaj). Poiščimo čim več idej, četudi se zdijo nemogoče, smešne ali neumne.  
  3. Nato za vsako rešitev iščemo pozitivne in negativne strani oz. posledice vsakega dejanja (npr. če se ji opravičim po sms, lahko spregleda, morda pa bo vesela in se pobotava).
  4. Izberemo najbolj primerno rešitev (npr. počakam jo pred šolo in se ji opravičim).
  5. Naredimo načrt izpeljave te ideje v prakso.
  6. Čez čas ocenimo, ali je rešitev uspešna. Če ni delovala, izberemo drugo. 

Če te zanima več o tem, poglej delovni list: Tehnika reševanja problemov in poskusi rešiti enega izmed svojih problemov.

 

Nadaljuj na naslednji članek: Socialne veščine