#to sem jaz

O samopoškodbenem vedenju

Avtor: Polonca Borko, mag. psih., UP IAM Slovenski center za raziskovanje samomora

Včasih se moramo v življenju spopasti z veliko težavami, ampak preprosto ne vemo, kje začeti. Mogoče so povezane s šolo, družino, odnosi s prijatelji ali pa z nečim povsem drugim. Lahko se nam tudi zgodi, da nas jeza ali druga neprijetna čustva močno preplavijo in imamo občutek, da bomo kar eksplodirali.

Nekateri mladostniki se v želji, da bi svojo stisko zmanjšali, zatečejo k samopoškodovanju. Preprosto ne zmorejo ubesediti svoje stiske oz. ne najdejo drugega načina, kako bi se z njo lahko spoprijeli. Samopoškodovanje pa jih trenutno pomiri in jim za kratek čas zmanjša stisko. Po samopoškodbenem vedenju jih lahko ponovno preplavijo neprijetna čustva, ker v situaciji niso zmogli drugače ravnati, in to lahko vodi do ponovne stiske.

Kaj je samopoškodbeno vedenje?

depression gdc84315b5 1920

Samopoškodbeno vedenje je namerno poškodovanje katerega koli dela svojega telesa. Pojavljati se lahko začne že v zgodnjem mladostništvu. Ocenjuje se, da se je približno 12 % mladostnikov že kdaj samopoškodovalo. Običajno se mladostniki ne ustavijo pri eni ali dveh samopoškodbah, ampak vedenje postane ustaljen vzorec reševanja težav.

Kako lahko prepoznamo samopoškodbeno vedenje pri bližnjemu?

Posamezniki, ki se samopoškodujejo, pogosto skrivajo svoje poškodbe in brazgotine, saj je v družbi samopoškodovanje nesprejeto. Včasih se zaradi tega tudi odtujijo od svojih prijateljev, sošolcev, se izogibajo druženju in ostajajo sami s svojimi stiskami. Nekateri iščejo oporo pri vrstnikih, ki imajo podobne izkušnje, ali pa se zatečejo na socialna omrežja. Na žalost pa si ravno s prikrivanjem pred bližnjimi zmanjšajo možnost, da bi prejeli ustrezno podporo in pomoč.

Samopoškodbeno vedenje lahko prepoznamo, če pri posamezniku opazimo pogoste, nepojasnjene poškodbe (ureznine, modrice, zlome ipd.) in navado, da pri sebi pogosto nosi ostre predmete. Da bi prikril poškodbe, se posameznik lahko izogiba aktivnostim kot je kopanje, športna vzgoja, nosi majice z dolgimi rokavi, četudi je vroče, prikriva zapestja s trakovi, rutami,…

Resnica ali mit?

  • Samopoškodovanje je poskus samomora.

    Napačno.

    Samopoškodovanje ni poskus samomora, ampak lajšanje stiske. Primeri smrti ob samopoškodovanju so zelo redki. Res pa je, da sta tako samopoškodbeno kot tudi samomorilno vedenje odraz hude stiske, ki je posameznik v nekem trenutku ne zna drugače obvladati. V obeh primerih je zato ključnega pomena reševanje težav v ozadju ter razvijanje spretnosti za učinkovito soočanje s stiskami.

    Pravilno.

    Samopoškodovanje ni poskus samomora, ampak lajšanje stiske. Primeri smrti ob samopoškodovanju so zelo redki. Res pa je, da sta tako samopoškodbeno kot tudi samomorilno vedenje odraz hude stiske, ki je posameznik v nekem trenutku ne zna drugače obvladati. V obeh primerih je zato ključnega pomena reševanje težav v ozadju ter razvijanje spretnosti za učinkovito soočanje s stiskami.

  • Samopoškodovanje je iskanje pozornosti.

    Napačno.

    Mladostniki običajno skrivajo svoje poškodbe in brazgotine. Morda nekateri s tem res želijo opozoriti nase, a to počnejo zato, da bi pokazali, da so v stiski.

    Pravilno.

    Mladostniki običajno skrivajo svoje poškodbe in brazgotine. Morda nekateri s tem res želijo opozoriti nase, a to počnejo zato, da bi pokazali, da so v stiski.

  • Samopoškodovanje lahko obvladujemo in opustimo.

    Pravilno.

    Mladostnik lahko z ustrezno pomočjo in učenjem novih strategij spopadanja s stisko opusti samopoškodovanje.

    Napačno.

    Mladostnik lahko z ustrezno pomočjo in učenjem novih strategij spopadanja s stisko opusti samopoškodovanje.

  • Samo dekleta se samopoškodujejo

    Napačno.

    Tudi fantje se samopoškodujejo, a se jih redkeje odkrije oz. redkeje sami poiščejo pomoč.

    Pravilno.

    Tudi fantje se samopoškodujejo, a se jih redkeje odkrije oz. redkeje sami poiščejo pomoč.

Kako se soočiti s samopoškodovanjem?

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja