ne vem kaj naj narediti

čau. res ne vem točno kako naj vse to napišem ampak s samopoškodovanjem se borim že približno šest let.

začelo se je v precej težkem obdobju z mojo mamo. z njo imam že od nekdaj slab odnos predvsem zaradi njene odsotnosti.

leta 2020 sem začela hoditi na terapijo prav zaradi tega ampak sem potem nehala in nikoli nisem zares povedala kaj se mi dogaja in kako se počutim. v tistem času sem prvič začela z samopoškodovanjem. za naslednja leta res nimam pojma kaj se mi je zgodilo kot da sem vse pozabila.

leta 2025 sem imela svojo prvo zvezo ki se je končala zelo slabo in takrat sem spet začela s samopoškodovanjem. kmalu zatem sem izgubila tudi svojo najboljšo prijateljico ki je bila edina oseba ki sem ji res lahko zaupala. od takrat se je vse skupaj še poslabšalo in res se ne spomnem kdaj je bilo zadnič ki se res nisem več rezala. 

večino časa se počutim prazna in imam občutek da nikamor ne spadam.

imam tudi precej težav s svojo samopodobo. na zunaj mogoče delujem samozavestno ampak v resnici res ne maram gledati svojega obraza. včasih se mu čisto izogibam ker mi je neprijetno hkrati pa mi je neprijetno tudi da me drugi gledajo. poskušam se zamotiti tako da grem ven s prijatelji ampak ta občutek ne izgine. to je začelo vplivati tudi na moj uspeh v šoli. trenutno komaj sledim štirim predmetom in sem skoraj na tem da padem letnik.

še ena stvar je, da imam pogosto občutek, da nisem dovolj v težavah da bi me kdo jemal resno ali pa da to počnem samo zaradi pozornosti. zaradi tega vsakič ko poskušam o tem govoriti zablokiram se in ne vem kaj naj rečem.

trenutno hodim k psihologinji ampak me je res strah odpreti se. imam občutek da če priznam kako slabo mi je v resnici bo to vse postalo preveč resnično drug del pa misli, da še vedno ni dovolj hudo da bi si zaslužila pomoč. 

ne vem več kaj narediti.