stiska

živijo

vi ste moje zadnje upanje saj sem to povedala že ljudem ki jim zaupam ampak ni pomagalo.Ko se doma skregamo in to čez že najmanjše stvari me starši nikoli ne poslušajo in se vedno jezijo. Ko sem bila mlajša sem to povedala moji prejšni frendgrupi so vedno samo govorile da se mi samo kregamo in kaj je narobe z mojimi starši ampak so to rekle na tak način kot da jih ne briga in naj že enkrat utihnem. Kot zgleda se ti izraža v posledici tega da svojih misli o samomoru na katerega sem že večkrat pomislislila in o rezanju ki sem si ga že večkrat naredila nisem neikomur zaupala že več let. Čeprav sem to pred kratkim povedala prijatelijici ki doživlja podobne problememe mi je pomagalo samo za kratek čas. Če bi me pogledali ne bi nikoli ugotovili da se režem in razmišljam o samomoru saj imam uredu ocene, sem še kar popularna in se z vsemi razumem uredu in rada pomagam ter sem prostovoljka pri različnih stvareh kot npr pri tabornikih. Res ne vem kaj naj naredim.

Že v naprej hvala za odgovor