Skoči do osrednje vsebine

Neverbalna komunikacija

Avtor: Marjetka Gojkošek, mag. psih.

Neverbalna komunikacija je prav tako pomembna kot jezikovno sporazumevanje. Velikokrat se je niti ne zavedamo, a z njo sporočamo veliko več, kot si mislimo. Vključuje namreč izraz na obrazu, pogled, ton glasu, nasmeh, mimiko, gestiko, proksemiko, način, kako nekaj povemo, kako se nekoga dotaknemo, govorico telesa in tako naprej.

Ljudje veliko pozornosti namenimo temu, kaj slišimo ali kaj povemo (vsebina). Veliko premalo pa temu: kako nekaj zveni; načinu, ki smo ga pri tem uporabili; ali smo povzdignili glas; hote nekoga ignorirali; smo pogledali navzdol, namesto, da bi se postavili zase; smo zardeli ob tem, ko smo videli osebo, ki nam je všeč. Vse to lahko drugim ljudem (seveda, če so pozorni) o nas pove veliko več kot pa naše besede. Nad tem, kar govorimo, imamo precej nadzora, medtem ko neverbalne komunikacije velikokrat ne moremo zares kontrolirati. V komunikaciji smo osredotočeni predvsem na dano situacijo in besede, ki jih uporabljamo ali slišimo, manj pa na to, kako se naš obraz ali telo nehote odzove na to, kaj doživljamo.

Poglejmo nekaj primerov neverbalne komunikacije:

  • Izraz na obrazu in mimika

    Izraz na obrazu in mimika

    Sem sodijo nasmeh, povzdignjene ali spuščene obrvi ali ustnice, pogled. Primer: Včasih, ko drugim ne želimo povedati, kaj nas muči, se nasmejimo in rečemo, da smo v redu. Vseeno pa naš ton glasu, pogled in prisiljen nasmeh kažejo, da temu ni tako. Nasmeh je seveda lahko tudi pristen, ko o nečem govorimo, saj tako dajemo sogovorniku vedeti, da je vse ok. Lahko pa si recimo grizemo ustnico in s tem nehote sporočamo, da smo živčni in napeti.

  • Ton glasu

    Ton glasu

    Ton glasu je velikokrat bolj pomemben kot besede, ki jih izgovarjamo. Do povišanega tona glasu lahko pride, kadar smo jezni in užaljeni (npr. ker nam je nekdo rekel nekaj negativnega). Takrat lahko namesto mirnega in spoštljivega pogovora, povzdignemo glas, ker so nas čustva preveč zanesla. Četudi same besede mogoče niso žaljive, pa je kričanje na drugo osebo neprimerno, še posebej, če ji nismo dali niti priložnosti, da nam pove svoj pogled na situacijo.

  • Gestika

    Gestika

    Sem sodijo gibi rok, nog in glave. Z različnimi gibi lahko pokažemo, kako se počutimo ali kaj si o nečem mislimo. Primer: Ko smo jezni, prekrižamo roke na prsih in se na ta način zapremo. Ne želimo govoriti in s to držo damo drugim to tudi jasno vedeti. Še en primer gestike je na primer dvignjen palec, s katerim pokažemo, da nam je nekaj ok.

  • Proksemika

    Proksemika

    Tukaj imamo v mislih gibanje ljudi in njihov položaj v prostoru. To lahko vidimo recimo po tem, koliko se lahko osebi približamo. Če govorimo o družini ali prijateljih, bomo stopili bližje, se jih dotaknili, jih objeli – temu rečemo, da vstopimo v njihov osebni prostor. Kadar pa smo v družbi ljudi, s katerimi nam je neprijetno oziroma smo ob njih nervozni, bomo obdržali večjo razdaljo in se jim ne bomo preveč približali. 

  • Dotik

    Dotik

    Dotik je zelo oseben način neverbalne komunikacije, s katerim lahko sporočamo različne stvari, večinoma pa gre za izkazovanje naklonjenosti, lahko tudi nežnosti ali poželenja. Pri tem je pomembno, da vemo, kaj s tem želimo sporočiti, saj si lahko druga oseba dotik razlaga napačno. Primer tega je, da se nas oseba dotakne, ker se rada dotika ljudi, ki jim je naklonjena, mi pa to razumemo kot da izraža poželenje.

  • Maskiranje čustev

    Maskiranje čustev

    Kot smo zgoraj že omenili, lahko v neprijetnih situacijah poskušamo z našim obrazom ali telesno govorico prikriti, da ne bi izdali tega, kar zares čutimo.

    Dober primer tega je, da nam je nekdo všeč, a ker mu tega ne upamo povedati, se pretvarjamo, da nam ni, saj se bojimo, da bi nas zavrnil. To lahko vodi v t.i. »igrice«, kot so: ignoriranje, pretirano smejanje in govorjenje v družbi drugega,… v resnici pa zardevamo, srce nam razbija in upamo, da drugi tega ne bo opazil.

  • Neverbalna komunikacija na spletu

    Neverbalna komunikacija na spletu

    Veliko pozornost velja nameniti tudi neverbalni komunikaciji na spletu. Tam namreč poleg besed uporabljamo slike, »smeškote«, GIF-e, emojije in simbole, ki imajo lahko različne pomene v različnih situacijah in tudi z različnimi ljudmi. Prav gotovo se kdaj znajdete v situaciji, ko poskušate razvozlati, kaj vam je oseba z določenim simbolom hotela povedati. Morda se sprašujete, ali je bilo sporočilo dobronamerno, prijazno, ljubeznivo,… ali celo žaljivo, nespoštljivo, odklonilno, posmehljivo,… Dobro je, da se izognete nepotrebnemu ustvarjanju črnih scenarijev v glavi in raje preverite v živo, kaj je druga oseba želela sporočiti.