Ali sem slaba oseba_2

Pozdravljeni,
hvala vam, da ohranjate anonimnost in se trudite pomagati.

Res se opravičujem za vse to ):, ne rabite vsega brati...

Ne vem kako naj drugače napišem ampak:

Ja nekako tako je kot ste omenili.
In ob vsem tem, ko enkrat pridejo dnevi, ko se enkrat izbolšam v komunikaciji in odnosih doma in izven, mislim da bo tako ostalo. Da nam bo lepo in zelo dobro. Potem pride kar na enkrat dan, daljši čas, ko enostavno ne morem več. Ko ven iz mene kar nekako vre za brez veze. Ko sem v sobi, grem težko spat. Zaspim takoj. Spravim pa se težko. Kot da bi bil eden zraven mene, ki me ves čas opazuje in pravi mirno čisto počasi, da si to zaslužim - pravi: "danes pa nisi prav naredila." In ko me zanima zakaj je tako kaj sem zafrknila, mi ne odgovori. Ponavlja se mi - to je čudno ampak nekako tako si to predstavljam.
Želim si vsaj, da bi bilo nekaj kar bi naredila prav; pa ne vem več. Ne vem kaj naj.

Tako se mi dogaja od dolgo časa nazaj. Poskusila sem že z različnimi stvarmi, se pogovorila z drugimi, da bi se izbolšala, pa se mi zdi da je bolj težje. 
Prepiram se, (celo kletvice sem začelauporabljati pa še kaj se najde...):
Zavedam se, da se moram jaz spremeniti, če želim napredek.

Rada bi, da bi čutili ljudje okoli mene razumevanje, prijetno vzdušje, da bi jim lahko pravilno pomagala in da bi mi bilo nekaj posebnega ob tem. Pa da bi bila ob vsem tem tudi sposobna in da bi vse kar mi je rečeno naredila kar rabim narediti v življenju (Zdi se mi, da ne naredim vsega kar moram, paševedno to delam narobe):

Želim si tudi nekako imeti nekoga ):, ki mu bi bilo vredu, da bi prišla k njem in mu karkoli povedala (ampak ne grdega o njem) in ne bi bila zanj zato nenavadna oseba. Pa da bi lahko kadarkoli mu to povedala. In da on nebi trpel ob meni.

Lepo se imejte in želim vam dober dan.