#to sem jaz

Kje nastane in kaj vpliva na nastanek depresije?

Avtor: mag. Alenka Seršen Fras, univ. dipl. psihologinja in Martina Kukovec, mag. psihologije, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor

Depresija nastane v predelu možganov, odgovornem za razpoloženje, in sicer zaradi motnje v delovanju nevrotransmiterjev (kemično neravnovesje v možganih).

brain g84f3760a5 1280

Nevrotansmiterji so kemične snovi v možganih, ki so prenašalci živčnih impulzov oziroma sporočil med možganskimi celicami. Pomembna nevrotransmiterja sta serotonin in noradrenalin, pri depresiji sta oba na nizki ravni. Serotonin ima glavno kemično vlogo pri občutenju sreče. Če ga imamo dovolj, smo zadovoljni in dobro razpoloženi. Noradrenalin pa spodbuja sposobnost zaznavanja, motivacijo in energijo. Sprošča se v stresnih situacijah, da nas pripravi na to, da se s situacijo spoprimemo.

Depresije ne povzroči le en dejavnik, ampak običajno kombinacija več medsebojno povezanih dejavnikov, ki vplivajo drug na drugega.

Pravimo, da so nekateri ljudje bolj dovzetni za razvoj depresije. Večja verjetnost za nastanek depresije je v primeru, ko je depresija že v družini. Študije genetike kažejo, da depresija staršev pomeni večje tveganje za razvoj depresije pri otrocih. Bolj dovzetni so tudi ljudje, ki so že zgodaj v otroštvu doživeli neprijetne izkušnje (kot npr. izgubo staršev, nasilje, zlorabe, zanemarjanje) in osebe z določenimi osebnostnimi lastnostmi (kot npr. nizka samopodoba, občutek manjvrednosti, negativna prepričanja o sebi, svetu in drugih …). Depresijo pri bolj dovzetnih nato lahko sprožijo različni kasnejši življenjski dogodki (kot npr. smrt, ločitev in druge izgube, zlorabe, revščina, medvrstniško nasilje, nesprejetost med vrstniki, osamljenost …).

Pri nastanku depresije imajo pomembno vlogo naše misli

man g0617a6825 1280

To, kar mislimo, vpliva na naše počutje, vedenje in odnose z drugimi. Nekateri mladostniki so nagnjeni k negativnemu pogledu na stvari, kot je pretiravanje v samokritiki, pripisovanje sebi odgovornosti za negativne dogodke, razmišljanje, da drugi mislijo slabo o njih in druge miselne pasti pri depresiji, katere jo vzdržujejo.

Misli, čustva in vedenja so medsebojno povezana in vplivajo drug na drugega. Negativne misli (»Spet sem ga polomil«, »Nima smisla«, »Nihče me nima rad«) vplivajo na čustva (potrtost, žalost, nemoč, razdražljivost) in na vedenje (ostanem doma, se ne družim več, poležavam) in sestavljajo začarani krog depresije, iz katerega mladostnik težko izstopi sam.

Medtem ko nihče od nas ne more veliko narediti glede dednosti in družine, v katero smo se rodili, pa lahko nekaj stvari narediš tudi sam. Preberi nekaj priporočil za lažje soočanje z depresijo in se o tem pogovori z zaupno odraslo osebo.

Nadaljuj na naslednji članek: Soočanje z depresijo

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja