Skoči do osrednje vsebine

Kako lahko izboljšaš svojo motivacijo za učenje?

Avtor: Tanja Klavž, prof. spec. in reh. ped. in univ. dipl. soc. del.; mag. Katja Rojs, prof. def.; Aljaž Tulimirović, univ. dipl. ped. in univ. dipl. soc. kul., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor.

  • Poskusi raziskati svoje motivacijske vzorce

    Poskusi raziskati svoje motivacijske vzorce

    Tako lažje razumeš, kaj se dogaja v tvojih mislih in kako z njimi vplivaš na svoja pričakovanja, posledično pa tudi na uspeh. Poskusi ugotoviti, kdaj in pri katerih področjih te žene notranja motivacija in kdaj potrebuješ bolj zunanjo motivacijo za učenje. Razišči, kakšni so tvoji učni cilji - kdaj se učiš zato, da bi razumel in obvladal snov, kdaj za oceno, kdaj za izkazovanje znanja ali tekmovanje z drugimi, kdaj pa se raje učenju izogneš. Poskusi ugotoviti, kakšna so tvoja pričakovanja – kje se počutiš, da si lahko uspešen, kje bi se še želel izboljšati.

  • Poišči svoja močna in šibka področja

    Poišči svoja močna in šibka področja

    Napravi si seznam svojih močnih in šibkih področij – v čem si dober in kaj ti gre težje. Pri tem lahko prosiš za realno povratno informacijo kompetentno osebo, ki te dobro pozna in ji zaupaš (starš, učitelj, svetovalni delavec, dober prijatelj). Sprejemanje svojih močnih in šibkih področij je pomembno za oblikovanje realnih pričakovanj. Če je od nekoga šibko področje npr. matematika, bo svoj trud usmeril v učenje osnovnih matematičnih nalog, poiskal praktične primere ter sprejel, da je uspeh tudi obvladovanje le osnovnih učnih ciljev. Prosi lahko za pomoč sošolce ali učitelje, ki mu snov približajo s praktičnimi primeri in vajami ter spodbudami. Hkrati pa se bo na močnih področjih (npr. v športu ali angleščini) usmeril v doseganje zahtevnejših nalog in višjih učnih ciljev. Na močnih področjih gradimo svoj uspeh, prepričanja o lastni učinkovitosti in samopodobo.

  • Razišči, kakšni so vzroki za tvoj uspeh in neuspeh

    Razišči, kakšni so vzroki za tvoj uspeh in neuspeh

    Poskusi razmisliti, kaj ti je pomagalo, kadar si bil uspešen. Lahko je bil ključen čas učenja in vložen trud, dobra organizacija učenja, predznanje iz določene snovi, določen način učenja (npr. učenje v paru ali dobri zapiski, uporaba bralno-učnih strategij) ... Poskusi ugotoviti tudi, kakšni so bili vzroki, kadar si bil pri učenju manj uspešen. Kako si pristopil v primeru uspeha/neuspeha, kaj si naredil drugače, kaj se da izboljšati in kaj deluje zate? Poiščeš lahko tudi informacije, ideje in izkušnje drugih.

    Ob uspehu se je pomembno osredotočiti na notranje, stabilne vzroke za svoj uspeh (npr. ta snov mi leži, na tem področju sem dober) ter vzroke, na katere lahko vplivaš (npr. uspešen sem bil, ker sem se dovolj časa učil in izbral učinkovite strategije učenja, trudil sem se). Tudi ob neuspehu poskusi poiskati vzroke, na katere lahko kasneje vplivaš, jih spremeniš (npr. morda sem ob vseh drugih obveznostih imel manj časa za učenje, morda sem izbral manj primeren način učenja, trudil sem se po svojih močeh). Pri tem je pomembno biti realen, iskren in spodbuden.

  • Razišči različne možne izboljšave pri svojem učenju in jih preizkusi

    Razišči različne možne izboljšave pri svojem učenju in jih preizkusi

    Razišči različne možne načine učenja in preglej, katere načine učenja uporabljaš sam. Poskusi se domisliti, kako bi lahko izboljšal, prilagodil svoje učenje, da bi bilo še bolj učinkovito. Vse rešitve ne bodo učinkovite, vendar je pomembno, da jih preizkusimo in najdemo tiste, ki delujejo. To je proces, kar pomeni, da bo iskanje učinkovitih načinov učenja trajalo dalj časa. Potrebno je poskusiti večkrat, morda vmes nekoliko prilagoditi način in se izuriti v določenem načinu učenja, preden lahko rečemo, da nam ustreza ali ne ustreza. Pri različnih predmetih uporabimo različne načine učenja.

  • Postavi si realne in dosegljive cilje

    Postavi si realne in dosegljive cilje

    Postavi si kratkoročne cilje (npr. do srede bom pripravil referat pri biologiji), srednjeročne cilje (npr. mesečni načrt učenja) in dolgoročne cilje (npr. letos želim doseči prav dober uspeh, ob tem si pripravim letni načrt ocenjevanj in vanj sproti vpisujem napovedane datume). Cilje lahko sproti prilagajaš in spremljaš, ali so že doseženi. Ko postavljaš svoje cilje, razmisli, ali jih lahko dosežeš. Zastavi si dosegljive in realne cilje. Ko je cilj opravljen, ga obkljukaj in se nagradi.

  • Poišči dokaze za svoj napredek in ga spremljaj

    Poišči dokaze za svoj napredek in ga spremljaj

    Načrtno zbiraj dokaze, ko dosežeš svoje realne cilje na močnih in šibkih področjih. Nagradi se za trud s spodbudnimi besedami (npr. trudil sem se po najboljših močeh, v dani situaciji sem dal vse od sebe) in drugimi nagradami (npr. obisk kina ali koncerta). Na močnih področjih gradiš pozitivno samopodobo.

 

Nadaljuj na naslednji članek: Izobraževanje na daljavo in učenje s pomočjo spleta