Skoči do osrednje vsebine

Zaljubljenost

Avtor: Vesna Pišek, univ. dipl. psihologinja

Ljubezen se začne z zaljubljenostjo. Ni nujno!

Včasih lahko ljubezen nastane iz ravnodušja, dopadljivosti, prijateljstva in celo iz konflikta (spopada). Ljubezen in zaljubljenost sta dve čustvi, med katerima obstaja bistvena razlika.

Na osnovi svojih telesnih znakov človek zelo hitro ugotovi, da se je zaljubil v osebo, ki jo je srečal prvič v življenju. Ta oseba ga po svojih telesnih in značajskih lastnostih spominja na njegovo domišljijsko predstavo o idealnem partnerju. Človeku se zdi, da je ta oseba utelešenje (projekcija) njegove predstave. Zdi se mu, da je on (ona) pravi. Zaradi tega imajo mnogi zaljubljeni ljudje vtis, da dobro poznajo svojega partnerja, čeprav ga vidijo prvič v življenju.

Posledice ljubezni na prvi pogled:

  • Zaljubljeni ne dojema drugega takšnega, kot je, temveč takšnega, kot si želi. Zaradi tega odnos zaljubljenosti ni povsem realen, resničen, temveč mu pravimo tudi odnos privida.
  • Intenzivnost občutka ”ljubezni” je v zaljubljenosti maksimalna (največja). Človeku se zdi, da je objekt njegove ljubezni najboljši in s tem tudi najpomembnejši. Tisto, kar je iskal, se skoraj popolnoma ujema s tem, za kar je prepričan, da je našel. Zato se zaljubljenost pogosto doživlja kot strast in je lahko močnejša od ljubezni. Vendar, na žalost, nima vedno realne podlage.
  • Človek se v resnici ne ukvarja drugo osebo, temveč predvsem s svojimi "sanjarjenji" o njej. Ne živi resničnega življenja - za to je potreben čas. Včasih rečemo takšnim osebam, da živijo v oblakih.

Zaljubiti se na prvi pogled

Kako dolgo traja zaljubljenost in kako preide v ljubezen?

Zaljubljenost traja toliko časa, dokler se ta predstava (projekcija) ujema z osebo. Nato postopoma nastopijo resnične lastnosti druge osebe, ki začnejo odstopati od zaželjenih pričakovanj. Človek je razočaran in se lahko odljubi.

Oglejmo si primer. Nekemu dekletu so všeč visoki, svetlolasi in rjavooki fantje. Rada ima pozornost, humor, zanesljivost, občutek varnosti in smisel za lepoto narave. Veliko ji pomenijo tudi gibalne in intelektualne sposobnosti. Na zabavi zagleda svetlolasega fanta, ki zabava družbo okoli sebe. V trenutku se zaljubi vanj in je prepričana, da ima fant poleg svetlih las in zabavnosti tudi vse ostale lastnosti, ki jih ona ceni. V resnici tega ne more vedeti. Lahko se njene predstave uresničijo: fant je visok, rjavook in hkrati zanesljiv ter ljubi naravo. V tem primeru bo njena zaljubljenost prerasla v ljubezen. Lahko pa se zgodi, da fant razen teh dveh zunanjih lastnosti, nima nobene druge, katere bi si želela. V tem primeru bo spoznala svojo lastno zmoto in doživela razočaranje.

Včasih se resnične lastnosti razlikujejo od pričakovanih, vendar so človeku vseeno všeč in tudi v tem primeru lahko zaljubljenost preide v ljubezen. Morda v zgornjem primeru omenjeni fant ni takšen, kot je pričakovalo dekle, ima pa rad podobno glasbo, dobro obvlada kakšen tuj jezik, ima smisel za igralstvo in zna prisluhniti sogovorniku. Dekle lahko ugotovi, da so to lastnosti, o katerih do sedaj ni razmišljala in ji postanejo všeč. Tako spremeni oziroma prilagodi svojo predstavo o zaželenem fantu in jo približa resničnemu življenju.

Zaljubljanje je normalen razvojni proces. S tem ko se zaljubljamo in odljubljamo (čeprav boli), si počasi oblikujemo realno predstavo o življenjskemu sopotniku in dosežemo duševno zrelost. Od zidanja gradov v oblakih počasi preidemo na gradnjo svojega življenja na trdnih, a varnih tleh ob življenjskemu sopotniku, ki je ravno tako človek kot mi in ne idealizirana predstava.

Viri in literatura

  • dr. Zoran Milivojević - Emocije, Psihoterapija i razumevanje emocija, Prometej, Novi Sad,1999.