#to sem jaz

Nekaj besed o učenju iz zvezka ali učbenika

Avtor: Tanja Klavž, prof. spec. in reh. ped. in univ. dipl. soc. del.; mag. Katja Rojs, prof. def.; Aljaž Tulimirović, univ. dipl. ped. in univ. dipl. soc. kul., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Sprotno učno delo, ki ga opravimo po pouku, je najbolje pričeti z domačimi nalogami, saj so navadno vezane na snov tistega dne.

Tako izkoristimo svoj spomin, saj na dan, ko smo se pri pouku o določeni vsebini pogovarjali, v spominu ostane približno 40 odstotkov slišanega pri pouku (seveda, če smo pouk zbrano poslušali). S takim pristopom k šolskemu delu nam bo lažje obnoviti in utrditi nove učne snovi in opraviti naloge, ki so pred nami.

Preden se začnemo učiti, moramo vedeti, katero snov se je potrebno naučiti in si jo v gradivu označiti. Lahko si naredimo kazalo snovi in si jih označimo v učbeniku in zvezku z lističi. Nato lahko predvidimo, koliko časa bomo porabili za določene sklope snovi in načrtujemo učenje po dnevih in v časovnem okvirju, ki ga imamo.

kid g9e66f107a 1280

a) Kaj naredimo, preden se lotimo branja učne snovi?

Preletimo kazalo, naslove in podnaslove

Preden se lotimo branja, pregledamo kazalo in poglavja, v katera spada snov, ki se je bomo učili. Pogledamo kazalo in širše poglavje, v katero spada snov, ki se jo bomo učili. Snov si označimo z lističi, pregledamo obseg vsebin (strani, od kod do kod se bo potrebno naučiti) in preletimo vse naslove in podnaslove. Poskusimo tudi sklepati, zakaj je ta snov zajeta v poglavje in kaj bomo o snovi izvedeli.

Preglejmo slike in sheme

Preden se lotimo branja, pregledamo vse slike in sheme. Vprašajmo se, zakaj je ta slika ali shema pomembna. Lahko preberemo opis slike ali sheme in že nekaj izvemo o snovi. Preletimo, kako je snov v učbeniku predstavljena, preletimo različne barvne okvirčke, morda ima snov na koncu povzetke in vprašanja za ponovitev.

Postavljajmo vprašanja

Postavimo si vprašanja o snovi. Kaj nas zanima? Kaj mislimo, da bomo izvedeli o tej snovi? Morda so na koncu snovi že vprašanja za ponovitev, ki jih lahko uporabimo. Ko se lotimo branja snovi, bomo morda že našli nekatere odgovore na ta vprašanja. Tako bo naše branje učnih vsebin tudi bolj aktivno.

Če sedaj pomislimo, ugotovimo, da o snovi že veliko vemo, brez da bi jo podrobno prebrali. Vklopili smo namreč predznanje in preleteli snov. Sedaj se lahko lotimo še poglobljenega branja po odstavkih.

b) Kako se lotimo branja snovi?

Snov v učbeniku si razdelimo na odstavke. Vsak odstavek beremo posebej in si poskusimo podčrtovati pomembne pojme in ključne besede. V učbenikih so določene ključne besede že poudarjene. Če uporabljamo izposojen učbenik in vanj ne moremo podčrtovati ali zapisovati, si lahko besede izpisujemo na lističe, ki si jih nato prilepimo na posamezno stran v učbeniku.

book gfa9e588ec 1280

c) Kako vemo, katere so ključne besede?

Določanje ključnih besed sprva ni tako enostavno, vendar se lahko v tem izurimo. Lahko poskusimo tako:

  • Podčrtajmo vse besede, ki se zdijo pomembne v posameznem odstavku (npr. s svinčnikom).
  • Izmed vseh podčrtanih besed v odstavku z barvo podčrtamo (npr. z zeleno) do 5 besed, ki se nam zdijo najpomembnejše.
  • Z rdečo barvo nato obkrožimo ali si izpišemo le 1–2 besedi, ki ostaneta kot ključni besedi.
  • Včasih ključna beseda ni zapisana v odstavku, vendar jo lahko določimo tako, da se vprašamo, kakšen naslov bi dali določenemu odstavku.
  • Preberemo samo ključno besedo in razmislimo, ali res opisuje vsebino odstavka.

Ko se naučimo in izurimo v določanju ključnih besed, postane učenje zagotovo že veliko lažje.

d) Kaj naredimo po branju?

Možgani so narejeni tako, da se učijo. Vendar si zapomnijo tisto, kar se jim zdi pomembno in uporabno. Česar ne bodo uporabljali, bodo pozabili. Zato je pomembno ponavljanje naučenega in to na različne načine – z branjem, s poslušanjem, slikami, skicami, shemami, miselnimi vzorci, ključnimi besedami, s praktičnim preizkušanjem, z razlaganjem drugim.

Nadaljuj na naslednji članek: Naredimo si izpiske

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja