Skoči do osrednje vsebine

Kampanjsko učenje – izhod v sili ali pot do uspeha?

Avtor: Lavra Debeljak, projekt Kako si? 2022/23

Neprespane noči, energijske pijače in panično preletavanje snovi dan pred testom – take situacije so znane marsikaterim učencem, dijakom in študentom. V družbi, kjer sta šolski uspeh in izobrazba izredno pomembna, mnogi mladi občutijo pritisk po doseganju dobrih ocen. Nekateri učenci in dijaki so v organiziranju svojih obveznosti zelo dobri, spet drugi imajo s tem več težav. Obojim pa je skupno, da jim lahko občasno zmanjka časa za učenje. V takih primerih se marsikateri učenec poslužuje kampanjskega učenja.

Kaj sploh je kampanjsko učenje?

Izraz se nanaša na vrsto učenja, ki poteka intenzivno v krajšem časovnem obdobju, kot je na primer učenje eno noč pred testom. Taka oblika učenja ni vedno slaba, včasih se zdi celo nujna, še posebej ko se na višjih ravneh izobraževanja količina snovi poveča. Kljub temu pa ima tak način učenja kar nekaj negativnih posledic.

Do kampanjskega učenja lahko pride zaradi različnih razlogov.

Je najpogosteje uporabljen način učenja v času zaključevanja šolskega leta ali med izpitnimi obdobji, saj se takrat nabere največ snovi in učencem, ki se niso učili sproti, zmanjkuje časa, da bi se kvalitetno pripravili na test. Zavlačevanje do zadnjega trenutka lahko izvira iz pomanjkanja časa zaradi drugih obveznosti, težav s pozornostjo, slabih delovnih navad, strahu pred neuspehom, strahu pred ocenjevanjem in mnogih drugih vzrokov. Kampanjskega učenja se poslužujejo tudi učenci, ki precenijo svoje sposobnosti in znanje ter tisti, ki so v preteklosti s takim načinom učenja imeli veliko uspeha. Celo pričakovanje oz. prepričanje, da se drugi učenci učijo na tak način, prispeva k temu, da nekateri pogosteje izberejo tehniko kampanjskega učenja, saj menijo, da mora biti učinkovita, če jo uporabljajo tudi drugi.

Posledice kampanjskega učenja

Zavlačevanje in kampanjsko učenje sta dolgoročno lahko povezana z nižjim uspehom in prenehanjem izobraževanja (izpisom iz šole ali univerze).

Učenci, ki so navajeni kampanjskega učenja in opravljanja dela zadnji trenutek, pogosteje dosegajo nižje ocene, oddajajo slabše izdelke z več napakami ali celo plagiate. S takim načinom učenja pride dolgoročno tudi do slabšega razumevanja snovi – zapomnjene informacije v spominu ostanejo nepovezane, nepopolne ali pa so enostavno pozabljene. Kampanjsko učenje torej lahko kratkoročno prinese zadovoljive, včasih celo odlične rezultate, vendar pa dolgoročno ne prispeva k usvajanju snovi, ki je potrebna za resnično dobro znanje.

Sprotno učenje in ponavljanje skozi daljše časovne razmike imata bistveno boljši učinek na pomnjenje in razumevanje snovi. Kampanjsko učenje prav tako ne spodbuja razvijanja kritičnega mišljenja, ustvarjalnosti ali sposobnosti reševanja problemov, čeprav so vse te veščine izredno pomembne za osebnostni razvoj in učne dosežke.

Dolgoročno ima kampanjsko učenje lahko negativen učinek tudi na nivo stresa in na duševno zdravje. Kopičenje snovi in učenje pod časovnim pritiskom sta povezana z doživljanjem visokih nivojev stresa, kar se lahko izrazi na več načinov. Učence, ki se dolgoročno poslužujejo kampanjskega učenja, lahko bremenijo težave s spanjem, glavoboli, slabost, prehranjevalne motnje, izčrpanost in izgorelost ter razne druge zdravstvene težave. Poleg tega lahko zaradi slabega upravljanja s časom in stresa ob učenju zadnji trenutek začnejo zanemarjati ostale obveznosti, kot so domača opravila, treningi, hobiji, družinski in prijateljski odnosi ... Vse to lahko negativno vpliva na kakovost življenja.

Nenazadnje pa strokovnjaki kampanjsko učenje povezujejo tudi s težavami v duševnem zdravju, saj lahko velik pritisk in stres ob učenju vzbudita občutke anksioznosti in depresivnosti ter prispevata k nižji samopodobi. Prav tako lahko začne učenec ali dijak dvomiti v lastne sposobnosti.

A četudi se zavedamo negativnega učinka kampanjskega učenja, je z njim težko prenehati, ko se ga enkrat navadimo – še posebej, če smo na tak način že kdaj dosegli dobre rezultate. Razumljivo je, da v trenutkih, ko nam primanjkuje časa in smo preplavljeni z informacijami, ubiramo strategije, ki nam olajšajo doseganje ciljev. Vendar pa je priporočljivo, da kampanjsko učenje poskušamo minimizirati, če želimo tekom življenja oblikovati dobre delovne navade in graditi kvalitetno znanje.

 

Viri:

Anthenien, A. M., DeLozier, S. J., Neighbors, C. in Rhodes, M. G. (2017). College student normative misperceptions of peer study habit use. Social Psychology of Education, 21(2), 303–322. doi:10.1007/s11218-017-9412-z 

Padberg, F. (2021). The dangers of cramming. Opportunity Connection. https://www.opportunityconnection.net/the-dangers-of-cramming/

Seo, E. H. (2012). Cramming, Active Procrastination, and Academic Achievement. Social Behavior and Personality: An International Journal, 40(8), 1333–1340. doi:10.2224/sbp.2012.40.8.1333

Shankar, N. L. in Park, C. L. (2016). Effects of stress on students’ physical and mental health and academic success. International Journal of School & Educational Psychology, 4(1), 5–9. doi:10.1080/21683603.2016.1130532