Sredna sola, mentalno zdrauje

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena Ancibananci,

najprej hvala da si zbrala moč in si svoje misli ter čustva tako iskreno delila v tem zapisu. Predstavljam si, da ni bilo enostavno. Preden se zares podam v tvoj zapis in ti skušam odgovoriti, bi se ustavili pri tvojih zaključnih mislih, kjer si pisala, da ne veš, če me vse to sploh briga, da je vsem vseeno zate. Verjamem, da ti mora biti ob teh mislih težko. Da se počutiš osamljeno, žalostno, spregledano. Kot da si in ostajaš sama z vso svojo zgodbo in doživljanjem. Žal mi je, če imaš občutek, da me tvoja zgodba in stiska ne bi zanimali, da doživljaš, da drugim ni mar zate. Na tem mestu bi ti želela sporočiti, da sem tukaj zate, da ti prisluhnem in ti poskušam pomagati. Da je tvoja zgodba, tvoja slika in z njo tudi ti, vredna, da je oz. si slišana. 

Pišeš, da si v tem letu pričela obiskovati prvi letnik srednje šole. Prvo polletje si imela dobre ocene, v drugem polletju pa se ti je nakopičilo kar nekaj negativnih ocen, ki si jih v večini popravila. Izpostavila si, da so te negativne ocene nate vplivale negativno – pojavljati so se začele samomorilne misli, prisotne so težave s spanjem, samopoškodbeno vedenje in tudi številne druge težave (prisluhi, prividi, izčrpanost, tresenje), ki jih povezuješ s pomanjkanjem spanja. Glede na tvoj zapis si predstavljam, da je za tabo zelo naporno obdobje, ki je prineslo veliko neprijetnih čustev: žalosti, nemoči, obupa, strahu, osamljenosti. Najprej bi si želela, da se zavedaš, da si morala v tem kratkem času opraviti zelo veliko obveznosti in je povsem razumljivo, da imaš občutek izčrpanosti. Ob vseh rednih obveznostih si morala namreč popraviti več kot 10 ocenjevanj, ob tem pa si imela izrazit manjko na področju spanja. Lahko bi rekli, da v tem času nisi zmogla zadovoljevati svojih osnovnih potreb (potreba po spanju je namreč ena izmed osnovnih potreb, ki jih imamo ljudje in tudi druge vrste), kar pa se je odražalo na drugih področjih tvojega delovanja. Sama pišeš, da si čez teden spala okoli 7 ur, za vikend pa si skušala pridobiti 13 ur spanja. Glede na priporočila strokovnjakov in svetovne smernice bi naj mladostniki tvoje starosti na noč spali med 8 in 10 ur. V kolikor primerjava tvoje podatke s temi smernicami lahko hitro ugotoviva, da si v kroničnem pomanjkanju spanja, ki lahko ima zate številne negativne posledice – tako za tvoje telesno, kot tudi duševno zdravje. Napisala si tudi, da ostajaš kdaj več dni budna in da ne moreš zaspati. Vse zapisano res kaže na to, da so prisotne težave s spanjem, ki bi jih bilo potrebno čim prej obravnavati. Sama si že opažala negativne posledice pomanjkanja spanja (prisluhi, prividi, tresenje, nihanje razpoloženja …) in predstavljam si, da se moraš ob vsem tem počutiti zares utrujeno in zaskrbljeno. Zaskrbel pa me je tvoj zapis tudi zaradi samopoškodbenega vedenja, ki se je v tem času okrepilo, kot tudi zaradi tvojih samomorilnih misli, ki jih navajaš. Kako pogosto se pojavljajo te misli? Ali tudi sedaj razmišljaš o samomoru? Ali imaš pripravljen kakšen načrt? V kolikor bi želela se lahko obrneš tudi na naš elektronski naslov (tosemjaz@nijz.si) in nam tam podeliš kaj več. Lahko pa mi pišeš tudi tukaj ali se priključiš na eno od razpisanih chat svetovanj pod zavihkom Pogovori se.

Izpostavila si, da je tvojim učiteljem in svetovalnim delavkam na šoli vseeno. Da tudi doma nimaš takšne podpore, kot bi si jo želela. Glede na tvoj zapis je bilo razbrati tudi, da si imela tekom odraščanja veliko obremenilnih izkušenj. Na tem mestu bi ti želela sporočiti, da mi je zelo žal, da si morala prestati vse to. Hkrati pa mi je žal, da se počutiš v vsej svoji stiski tako osamljeno. Razbrati je bilo, da si želiš, da bi imela v svojem okolju podporo nekoga, ki bi te skušal razumeti. Slednje je nekaj, kjer te zelo spodbujam, saj je pomembno, da prepoznamo kdaj ne zmoremo več sami in potrebujemo pomoč. Na tej točki bi te želela pohvaliti, da si to tako dobro prepoznala pri sebi in naredila korak v smeri iskanja te podpore s tem, ko si se obrnila na svetovalnico. Sedaj pa bi te želela spodbuditi, da skupaj razmišljava o tem, kakšno podporo lahko najdeva zate v tvoji okolici. Ker si pomembna, vredna življenja in ker mi je mar zate in za tvoje življenje. In verjamem, da je mar tudi tebi in se zato tako zelo trudiš. Čeprav je težko. Ker praviš, da se nebi mogla obrniti na starše, učitelje, svetovalne delavce, te prosim, da razmisliš, kdo drug v tvojem okolju bi ti lahko bil v pomoč? Je to morda kdo od tvojih sorodnikov, sosedov, prijateljev, strokovnih delavcev iz osnovne šole ali kdorkoli drug? V Sloveniji imamo tudi zelo razširjeno mrežo Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kjer so zaposleni različni strokovnjaki (pedopsihiatri, klinični psihologi, psihologi …). Na njih se lahko obrneš sama ali pa najprej pristopiš do svojega osebnega zdravnika oz. zdravnice in ti on_a pomaga pri iskanju ustrezne pomoči. Obravnava znotraj prej omenjenega centra je povsem brezplačna, glede na tvojo starost pa lahko do njih pristopiš sama, brez prisotnosti staršev. Že iz vidika težav s spanjem te spodbujam, da čim prej pristopiš do svojega zdravnika in mu glede teh težav tudi poveš, da ti lahko čim prej nudi ustrezno pomoč. Lahko se obrneš tudi na Posvet, ki na različnih krajih v Sloveniji nudi psihološko svetovanje (več o tem si lahko pogledaš na https://posvet.org/). Tudi tukaj je pomoč brezplačna. Ker bi si želela, da skupaj najdeva vir pomoči, kamor se lahko obrneš zaradi stiske, ki jo opisuješ, te prosim, da se ponovno oglasiš ali pa pišeš na e-naslov uredništva (tosemjaz@nijz.si), kjer ti bomo lahko bolj konkretno pomagali pri iskanju ustrezne pomoči. 

Hkrati te prosim za obljubo, da do takrat, ko se ponovno slišiva, ne boš poskušala končati svojega življenja. Prosim te, da sporočiš in razmisliš, na koga se lahko v stiski obrneš. Prosim te, da mi sporočiš tudi ali ti je bil moj odgovor v pomoč in ali je še kaj takšnega na kar ti nisem odgovorila pa bi si želela vedeti. Spodaj ti prilagam tudi vire pomoči, kamor se lahko obrneš, če bi bila stiska prevelika in bi razmišljala o samomoru: Urgentna pedopsihiatrična ambulanta v Ljubljani ali Mariboru, telefon v sitki (npr. TOM telefon - vsak dan od 12. do 20. ure na 116 111; zaupna telefona Samarijan in Sopotnik - 24 ur na dan na 116 123). 

Upam, da se kmalu spet slišiva. 

Urška Pisar, mag. psihologije

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,

vesela sem, da si se odzvala mojemu sporočilu in da se ponovno slišiva. Pišeš, da se je v času, odkar sva si nazadnje dopisovali, zgodilo marsikaj. Popravila si vse ocene in s tem zaključila prvi letnik. Na tem mestu bi ti želela čestitati za opravljen prvi letnik. Verjamem, da si morala zbrati veliko energije in moči, da si kljub svoji stiski popravila vse ocene. Sama pišeš, da je stres, ki si ga doživljala v šoli, kriv za tvoje stiske. Verjamem, da so lahko šola in številne obveznosti, ki pridejo s tem, velik vir stresa. Čeprav se danes začenjajo počitnice in tega stresa ne bo, te spodbujam, da skupaj razmisliva kako in kaj čez poletje. Kot si zapisala tvoja stiska še vedno ostaja – prisotno je samopoškodbeno vedenje, težave s spanjem vztrajajo, vztrajajo tudi prisluhi in prividi, opažaš da si bolj razdražljiva oz. občutljiva in da se pogosteje odzivaš agresivno. Glede na tvoj zapis je videti, da te to doživljanje spravlja v stisko in si želiš spremembe. Pišeš, da sama nimaš ideje glede tega kaj narediti. Pomembno je, da to prepoznavaš in da si s tem, ko si pisala na svetovalnico že naredila prvi korak v smeri iskanja idej. Tukaj sem zate in predlagam, da skupaj razmisliva kam bi se lahko obrnila po pomoč.

V mojem prvem odgovoru sem ti omenila osebnega zdravnika, ki je lahko pogosto dobro izhodišče glede nadaljnjega iskanja pomoči. Kaj pa ti misliš glede tega, da bi pristopila do svojega osebnega zdravnika? Lahko jih pokličeš ali pa morda kar preko elektronske pošte sporočiš, da bi si želela oglasiti pri njih (v kolikor ti bi bilo tako lažje). Glede na stisko, ki jo opisuješ, te bo osebni zdravnik najverjetneje napotil na najbližji Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Si morda že slišala za ta center in si seznanjena s tem kje se nahaja najbližji? Tam so zaposleni različni strokovnjaki in pred vključitvijo te  običajno medicinska sestra povpraša o stiski, zaradi katere se obračaš na njih, kjer je zelo pomembno da predstaviš stisko takšno kot je, ker se na osnovi tega potem določi koliko časa boš čakala na prvo obravnavo. Na tej povezavi imaš seznam vseh centrov po Sloveniji, kjer lahko tudi preveriš kateri bi bil zate najbližji. Se lahko dogovoriva, da mi sporočiš ali se ti zdi kaj od predlaganega izvedljivo zate? Se ti glede tega pojavljajo kakšna vprašanja ali dileme? Je kaj, kar te v povezavi z iskanjem pomoči skrbi? Lahko nam pišeš tudi na uredništvo (tosemjaz@nijz.si), kjer ti bomo lahko bolj konkretno pomagali pri iskanju pomoči, pri tem pa vsebina ne bo vidna nikomur.  

Drago dekle. Verjamem, da se v vsem svojem doživljanju počutiš nemočno, izčrpano, zaskrbljeno. Čeprav na daljavo, sem tukaj zate in ti želim sporočiti, da ni potrebno da si v tej stiski sama. Prosim sporoči, če ti lahko še kakorkoli pomagam. Upam, da si kmalu spet piševa.

Urška Pisar, mag. psihologije