Popravni izpit

Odgovor svetovalke:

Živjo,

najprej bi ti rada povedala: popravni izpit iz kemije ne pomeni, da si nesposobna. Pomeni samo, da ti kemija trenutno ni šla tako, kot si želela, in da imaš pred sabo eno konkretno oviro. Ocena iz kemije ni dokaz tvoje pameti ali prihodnosti.

Ko se zgodi nekaj stresnega, možgani pogosto zelo hitro skočijo v najhujše misli: “Nesposobna sem.” “Doma bo grozno.” “Vse sem uničila.” To so misli, ki pridejo iz strahu, pa ne držijo vedno oziroma niso resnične. Poskusi se za trenutek ustaviti in si reči: “Zdaj sem prestrašena, ampak to še ne pomeni, da je vse izgubljeno.”

Razumem, da te je strah povedati doma. Verjetno si predstavljaš najhujši odziv in te to še bolj stisne. Pomaga lahko, da si v naprej pripraviš kaj boš rekla doma, naj bo to kratko, nekaj takega:

“Dobila sem popravni izpit iz kemije. Zelo me je strah povedati, ker se že sama počutim slabo. Rada bi, da mi pomagate narediti načrt, kako bom to popravila.”

S tem ne bežiš od odgovornosti, ampak pokažeš, da si pripravljena nekaj narediti. To je zrelo in pogumno.

Če te je doma res zelo strah, na primer da bi lahko prišlo do nasilja, hudega kričanja ali da se ne počutiš varno, prosim ne ostani sama s tem. Povej najprej drugi odrasli osebi, ki ji zaupaš: razredničarki, svetovalni delavki, sorodniku, trenerki ali staršu prijateljice. V takih trenutkih ni treba biti “močna” sama. Varno je poiskati pomoč.

Za danes je dovolj, da narediš prvi korak: poveš resnico in ne govoriš sama s sabo, kot da si problem ti. Problem je kemija. Ti si oseba, ki se je znašla v težki situaciji in lahko dobi podporo, naredi načrt in gre korak za korakom naprej.

Na koncu se včasih izkaže, da je popravni izpit ena taka izkušnja, kjer se lahko kaj naučiš, lahko pa nanjo tudi pozabiš. Verjamem, da ti je zdaj zelo težko, ampak ta trenutek ni konec tvoje zgodbe, je samo ena stran, ki jo bomo skupaj obrnili naprej.

Če potrebuješ še kakšen nasvet, kako se pripraviti na popravni izpit, pobrskaj po naših straneh ali pa še kaj napiši.

Vse dobro!

Tina Jeromen, univ. dipl. psih.