Skoči do osrednje vsebine

Težko se lotim opravkov in pogosto odlašam (prokrastiniram). Kaj lahko naredim?

Avtor: LOGOUT, Center pomoči pri prekomerni rabi interneta

“Prokrastinacija je zelo pogost in pravzaprav precej običajen človeški pojav.”

Prokrastinacija ali odlašanje je vedenje, pri katerem izvajamo manj nujne naloge namesto bolj nujnih oziroma izvajamo bolj prijetne namesto manj prijetnih nalog, kljub temu, da se zavedamo, da nam tovrstno ravnanje škoduje. Posledično čakamo do zadnjega trenutka, da nekaj naredimo.

Prokrastinacija ni isto kot lenoba. Lenoba je stanje, v katerem ne počnemo nič in smo s tem zadovoljni. Človek, ki odlaša, pa bi rad kaj počel, vendar se do tega ne more pripraviti. Ena od značilnosti naših možganov je, da želijo biti karseda učinkoviti in prokrastinacija je strategija naših možganov, da naloge opravijo na najbolj učinkovit način. Možgani razmišljajo nekako takole: “Zakaj bi neko stvar delal vsak dan, cel teden, če jo lahko dokončam v enem dnevu?”

Naši možgani pa v svojem preračunavanju ne upoštevajo kvalitete opravljenega dela ali naloge, temveč samo učinkovitost. Zato bomo na primer za nalogo dobili oceno 3, namesto 5, čeprav smo si želeli višje ocene. S prokrastinacijo si kupimo več časa, počitka in zabave, ampak posledično tudi več stresa, ko delamo vse zadnji trenutek.

Pogosto je ravno uporaba zaslonov tista, ki nam otežuje, da bi z neko nalogo ali opravilom sploh začeli. Zato je dobro slediti vodilu, da vedno najprej opraviš manj prijetne naloge ali opravila ter šele nato preideš na zabavne aktivnosti. Tako lahko neprijetna opravila čim prej črtaš s seznama in potem zares uživaš v prijetnih aktivnostih.

Reši in preveri!

Prokrastinacije se ni lahko znebiti in nastane lahko iz več razlogov kar pomeni, da zanjo ni enotne rešitve. Pri ugotavljanju tvojega vzroka za odlašanje in kako se z njim uspešno spoprijeti, ti je lahko v pomoč naslednji delovni list Kako preneham z odlašanjem?