#to sem jaz

Kako se postaviš zase, ko nate pritiskajo vrstniki

Avtor: Nina Rituper, projekt Kako si? 2022/23

193287969 m normal none

Zamisli si, da moraš oddati zahtevno šolsko nalogo, imaš polne roke dela in zapolnjen urnik. Prijatelj te zadnji trenutek prosi za pomoč pri svojem projektu in ti da vedeti, da ti bo zameril, če ga zavrneš. Želiš reči ne, saj ti bo le tako uspelo oddati nalogo, a hkrati nočeš ogroziti odnosa in izpasti kot slab prijatelj, slaba prijateljica. Kaj bi v tem scenariju storil_a?

Opisana situacija naj bo izhodišče za naše razmišljanje o asertivni komunikaciji. 

V asertivni komunikaciji se vedemo na način, ki upošteva in spoštuje pravice ter mnenja drugih, hkrati pa izraža zavzemanje za naše lastne pravice, potrebe in mnenje. Poenostavljeno pomeni asertivnost predvsem to, da se znamo postaviti zase na samozavesten način, ki ne škoduje drugim. 

Dobri medosebni odnosi so pomembni za doživljanje sreče in zadovoljstva. Povezani so tudi z boljšim zdravjem in celo daljšim življenjem. Pri tem je temelj vseh dobrih odnosov - družinskih, prijateljskih in profesionalnih - uspešna komunikacija. Včasih jo je težko vzpostaviti. Še posebej to velja tedaj, kadar se naše mnenje razlikuje od mnenja druge osebe, ali tedaj ko imamo občutek, da smo prezrti in naše potrebe niso upoštevane. V tem primeru je za nas dobro, da se znamo postaviti zase.

Asertivno, agresivno ali pasivno

Nekateri zmotno zamenjujejo asertivnost z agresijo. Oglejmo si razliko: pri asertivnem vedenju ohranjamo spoštovanje do druge osebe, pri agresivnem pa ne; če se vrnemo na uvodoma opisan primer, bi agresivna komunikacija na primer pomenila, da prijatelja grobo zavrnemo, zavpijemo nanj, da smo zaposleni in da nimamo časa za njegov projekt; na ta način ne bi spoštovali želja in potreb prijatelja in bi ogrozili prijateljski odnos.

Poleg agresivnega in asertivnega uporabljamo še pasivno komuniciranje. Zanj je značilno, da ne sporočimo svojih čustev in potreb drugim preprosto zato, ker se želimo izogniti morebitnim nesoglasjem. Če se prepoznamo v pasivni komunikaciji, smo verjetno že kdaj pomislili, da ne moremo izraziti svojega mnenja, saj nas drugi potem ne bi imeli radi ... ali da smo, če se postavimo zase, sebični. V zgornjem scenariju bi to pomenilo, da pomagamo prijatelju in zanemarimo lastne načrte, kljub temu da si v resnici želimo reči ne. Tovrstno vedenje pogosto vodi do povečanega stresa, saj drugim ne izrazimo svojih meja in potreb.

Da bi svetu pokazali, kdo v resnici smo in da bi bili samozavestni v odnosih, je pomembno, da iščemo ravnovesje med agresivno in pasivno komunikacijo, pri tem pa si pomagamo prav z asertivnostjo. Kako bi torej prijatelju, ki nas v zadnjem trenutku prosi za pomoč, odgovorili na asertiven način? Odgovor bi lahko oblikovali v smislu: »Zelo rad_a bi ti pomagal_a, a danes žal ne bo šlo, ker imam veliko svojega dela in ga moram nujno opraviti. Upam, da najdeš koga drugega in dobro urediš.«. Tako smo prijatelju pokazali, da razumemo njegovo stisko in ga podpiramo, a hkrati želimo poskrbeti tudi zase.

»Saj vsi to delajo, zakaj ne bi tudi ti ...«

Asertivnost nam lahko pomaga v različnih situacijah, tudi ko se soočamo s pritiskom vrstnikov. Vrstniški pritisk nas lahko privede v situacije, ko se podredimo vedenju, mnenju in navadam skupine, pri tem pa zanemarimo lastno mnenje in želje. Vrstniški pritisk zasledimo recimo v stavku: “Saj vsi to delajo, zakaj ne bi tudi ti.” Prepoznamo ga tudi v primeru, ko sošolec želi, da z njim 'špricamo' pouk ali nas sili, da kadimo skupaj z njim. Čeprav so to stvari, v katerih drugače ne bi sodelovali, marsikdo popusti pod pritiskom sošolca ali prijatelja, da ne bi bil izločen ali da ne bi izstopal iz skupine.

Tehnika, ki ti bo v pomoč pri sporočanju, ko se postaviš zase

Vsi kdaj sledimo vrstniški skupini, a je pomembno, da prepoznamo, kdaj so pritiski vrstnikov za nas škodljivi in neskladni z našimi željami.  Tedaj je nujno, da se postavimo zase. Pri tem se lahko načinov asertivnega komuniciranja, ki nam bodo to olajšali, priučimo. Na srečo za to poznamo več tehnik, ena izmed njih pa je tudi OISP (angl. DESC), ki je sestavljena iz štirih korakov za sestavljanje sporočila:

  1. OPIŠI: Opišemo konfliktno situacijo in smo pri tem, kolikor se da, nepristranski. Primer: “Ko si me prosil za pomoč, sem imel_a veliko dela.”.
  2. IZRAZI: Izrazimo svoja čustva in misli v odnosu do situacije ter pri tem uporabimo JAZ sporočila. Ta nam pomagajo, da izrazimo svoje mnenje na način, ki pri drugem ne zbudi obrambne drže. Primer: "Počutim se preobremenjeno in razočarano.".
  3. SPECIFICIRAJ: Navedemo, kakšne spremembe bi si želeli v prihodnje. Primer: “Želel_a bi si, da me v prihodnje za pomoč prosiš prej in ne zadnji trenutek.”.
  4. POSLEDICE: Opišemo, kakšne posledice bi prinesle prej navedene spremembe. Primer: “Na ta način ti lahko pomagam, hkrati pa sam_a nisem preobremenjena in lahko opravim svoje naloge.”.

Ko želimo s prijateljem deliti mnenje na asertiven način, tako upoštevamo vse štiri korake in jih združimo v sporočilo: “Ko si me prosil za pomoč, sem imel_a veliko dela, zato sem se počutila preobremenjeno. Želel_a bi si, da me v prihodnje prosiš za pomoč prej, saj ti na ta način lahko pomagam, ne da bi preobremenil_a sebe. ”.

Z uporabo asertivne komunikacije pokažemo, da verjamemo vase in se spoštujemo. S tem se izboljšajo tudi naši odnosi z drugimi ljudmi. In kako gre tebi z asertivnostjo? Ko boš naslednjič v situaciji, v kateri začutiš pritisk vrstnikov, vedi, da ni prav nič narobe s tem, če rečeš NE.

Viri:

https://wb.md/3KL8fOu

https://bit.ly/3IXdBVB

https://bit.ly/3KFXyfZ

https://bit.ly/2wCNkX0

https://bit.ly/3SynUCF

https://bit.ly/3m2UbFG

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja