Kako se bolje povezati z drugimi

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena,  

pišeš o stiski, ki jo doživljaš v družbi in o tem, kako se težje povežeš z drugimi. Opisuješ, da si sicer družabna, a v določenih trenutkih postaneš zadržana, začneš razmišljati, kako izpadeš, in se včasih raje umakneš.  

To, kar doživljaš, je zelo razumljivo. Družabne situacije so lahko precej zahtevne – v njih hkrati poslušamo druge, razmišljamo, kako se odzvati, in ob tem še opazujemo sebe. Ko je tega preveč, se lahko pojavi občutek preobremenjenosti ali želja po umiku. Tudi umik je včasih dober način, da poskrbiš zase. V takšnih trenutkih si lahko pomagaš z vprašanjem: »Kaj zdaj najbolj potrebujem – ostati v pogovoru ali si vzeti malo prostora?«   Pišeš, da te občasno v družbi prizadene, če ne najdeš nikogar za pogovor. Je to ponavadi v situacijah, ko si v novi ali že poznani družbi? Je to, da ne najdeš nikogar za pogovor, povezano s tem, da si ne upaš spregovoriti, da preveč razmišljaš, kako boš izpadla, ali s čim drugim? S tem, ko spregovorimo, se zagotovo izpostavimo temu, da nas bodo drugi zaznavali na način, ki ga ne moremo nadzorovati, torej ne moremo vplivati na to, ali jim bomo všeč ali ne. Lahko pa vplivamo na to, ali poskusimo vzpostaviti stik.  

Ob naslednjem pogovoru namesto čakanja na popoln trenutek ali stavek poskusi biti prisotna v trenutku. Ko opaziš, da začneš razmišljati, kako izpadeš, si pomagaj tako, da se osredotočiš na drugo osebo. Lahko si zadaš nalogo: zastavi eno vprašanje ali se naveži na nekaj, kar je oseba ravno povedala. Za začetek je lahko cilj manjši, na primer spregovoriti ali pristopiti do osebe.  

Pomembno je tudi, da pomisliš na ljudi, ob katerih se počutiš bolj sproščeno. Ob kom imaš občutek, da si sprejeta in slišana? V takih odnosih lahko postopoma pridobivaš več občutkov varnosti in zaupanja vase. Včasih pomaga tudi, da z nekom, ki mu zaupaš, deliš kakšno misel ali občutek, ki bi ga sicer zadržala zase. Tako lahko dobiš izkušnjo, da je v redu izraziti sebe – in da te drugi lahko sprejmejo takšno, kot si. Prav iz teh trenutkov pogosto raste občutek povezanosti.  

Za konec ti želim povedati še, da naši odzivi in vedenje v družbi ne bodo nikoli zares popolni – so pa edinstveni. In nenazadnje je najbolj vredno, da so iskreni.  

Če imaš še kakšno vprašanje ali želiš še kaj podeliti, smo tu zate.  

Pošiljam objem in te toplo pozdravljam.

Lina Buršič, dipl. psihologinja (un)