Skoči do osrednje vsebine

Ljubosumje – kako mu ubežati?

Avtor: Vanja Vogrinec

Kaj sploh privede do ljubosumja. To se razlikuje, glede na naše značilnosti in pa glede na situacije, v katerih se znajdemo...

Verjetno že iz lastnih izkušenj veš, da vsakodnevno doživljaš najrazličnejša čustva. Ta so lahko prijetna in se pri tebi kažejo v dobrem razpoloženju, medtem ko se velikokrat pojavijo tudi neprijetna. Četudi so neprijetna, so zate pomembna, saj te lahko motivirajo, da nekaj spremeniš. Med taka čustva spadata tudi ljubosumje in zavist.

Pogostokrat uporabljamo izraza ljubosumje in zavist kar izmenično, vendar med njima obstaja razlika. Zavist se pojavi, ko si želimo nekaj, kar ima nekdo drug in mi tega nimamo. Ljubosumje pa se pojavi, ko mi nekaj imamo in nas je strah, da bomo zaradi nekoga drugega to izgubili. Tako smo lahko zavistni, ker ima prijatelj boljši telefon od nas in si ga želimo tudi mi. Ljubosumni pa smo na nekoga, ki nam lahko prevzame prijatelja. Ljubosumje in zavist na trenutke doživljamo vsi, kar je tudi popolnoma normalno. Ker pa se ob tem navadno počutimo slabo, si bomo v tem prispevku pogledali tudi, kako takšne občutke omejiti.

*Zaradi lažjega sledenja besedilu bomo izraz ljubosumje v nadaljevanju uporabljali za obe čustvi.

Za začetek se lahko vprašamo, kaj sploh privede do ljubosumja. To se razlikuje, glede na naše značilnosti in pa glede na situacije, v katerih se znajdemo. Ljubosumju so na primer bolj podvržena dekleta in osebe z nizko samopodobo. Dodatno pa drži tudi, da najstniki občutite več ljubosumja, ko ste v družbi vrstnikov, kot pa v družini ali ko ste sami.

Pri razmišljanju o ljubosumju ne smemo pozabiti na vlogo socialnih omrežij. Ta namreč predstavljajo veliko platformo za socialno primerjavo, kjer sebe in svoje dosežke primerjamo z drugimi. To pa lahko vodi do nastanka ljubosumja in zavisti.

Nekaj načinov za spopadanje z ljubosumjem

  • Dvigni svojo samopodobo. Poskušaj identificirati negativne misli, ki jih imaš o sebi ter jih preoblikovati. Razmisli, v čem si dober_a in bodi prijazen_na do sebe, vzpostavljaj pozitivna razmerja z drugimi in se nauči drugim reči »ne«. Deset korakov do boljše samopodobe lahko najdeš tukaj.
  • Poskušaj se manj primerjati z drugimi. Osredotoči se nase in svoje dosežke ter se zavedaj, da vsak hodi po svoji lastni poti.
  • Opazuj, kakšen učinek ima nate vsebina, ki jo prejemaš preko socialnih omrežij. Poskušaj se omejiti na tisto, ki pri tebi ne vzbuja ljubosumja, na primer s tem, da slediš le osebam, ki ne prikazujejo svojega življenja kot popolnega, ampak na bolj realen način.
  • Uporabljanje socialnih omrežij naj bo namensko in aktivno. Hkrati se izogibaj njihovi uporabi kot načinu pasivnega preživljanja prostega časa.
  • S svojimi prijatelji se raje druži v živo kot preko socialnih omrežij, saj je to povezano z manjšim doživljanjem ljubosumja. V primeru, da srečanja v živo niso mogoča (npr. zaradi izrednih okoliščin), lahko poskusiš tudi z organiziranimi srečanji preko videokonference (uporabiš lahko Skype ali Zoom) in se tako približaš druženju v živo.
  • Opomni se, da ni nič narobe, če si kdaj ljubosumen_a. Ta neprijeten občutek nam lahko predstavlja vir motivacije, da izboljšamo sebe, svoje vedenje ali odnose, ki jih imamo z drugimi. Vseeno pa so lahko takšna občutenja v pogosti in intenzivni obliki zate škodljiva, zato je prav, da razmišljaš o načinih, kako jih zamejiti. Pomiri te lahko tudi dejstvo, da je doživljanje ljubosumja bolj pogosto za življenjsko obdobje, v katerem se trenutno nahajaš. Sčasoma pa pojavnost upada.

V življenju ne poznamo hitrih receptov in enako je pri občutkih ljubosumja. Zato ne obupaj, če že na samem začetku ne bo prišlo do spremembe na bolje. Odpravljanje občutkov ljubosumja je proces spoznavanja samega sebe in izgradnje kakovostnih odnosov z drugimi. Sebe spoznaš preko tega, da ugotavljaš, kaj pri tebi povzroča ljubosumje in nato poskušaš to odpraviti. Hkrati poskusi deliti svoje občutke ljubosumja in nesigurnosti s svojimi prijatelji ali partnerjem, saj ti jih lahko pomagajo preiti ter te bodo lažje razumeli.

Datum objave članka: 27. julij 2022

Viri in literatura:

Anderson, R. E. (2002). Envy and jealousy. American Journal of Psychotherapy, 56(4), 455–479. https://doi.org/10.1176/appi.psychotherapy.2002.56.4.455

Krems, J. A., Williams, K., Aktipis, A. in Kenrick, D. T. (2021). Friendship jealousy: One tool for maintaining friendships in the face of third-party threats? Journal of personality and social psychology, 120(4), 977–1012. https://doi.org/10.1037/pspi0000311

Lennarz, H. K., Lichtwarck-Aschoff, A., Finkenauer, C. in Granic, I. (2017). Jealousy in adolescents’ daily lives: How does it relate to interpersonal context and well-being? Journal of Adolescence, 54, 18–31. https://doi.org/10.1016/j.adolescence.2016.09.008

NHS (6. februar, 2020). Raising low self-esteem. https://www.nhs.uk/mental-health/self-help/tips-and-support/raise-low-self-esteem/

Parker, J. G., Low, C. M., Walker, A. R. in Gamm, B. K. (2005). Friendship jealousy in young adolescents: individual differences and links to sex, self-esteem, aggression, and social adjustment. Developmental psychology, 41(1), 235–250. https://doi.org/10.1037/0012-1649.41.1.235

Wallace, L., James, T. L. in Warkentin, M. (2017). How do you feel about your friends? Understanding situational envy in online social networks. Information & Management, 54(5), 669–682. https://doi.org/10.1016/j.im.2016.12.010

Wu, J. in Srite, M. (2021). Envy on social media: The good, the bad and the ugly. International Journal of Information Management, 56, 1–16. https://doi.org/10.1016/j.ijinfomgt.2020.102255