Vprašanje:
Se kdaj sploh zivljenje izboljša?
Tema: Čustva, Samomor
-
nn
nne_vem_vec
nne_vem_vec
Objavljeno: 01 jun. 2026 20:28
Vedno imam isto situacijo nekaj časa sem uredu potem pa življenje in vs evre navzdol in se želim ubiti. O teh mojih mislih sem sem gor ze velikrat pisala ampak me res zanima se življenje sploh kdaj izboljša. Vedno sm verjela v to ampak iskreno ne več Vedno je isto teden ali dva sem super res super potem pa takoj groza in imam skoz tisti občutek v trebuhu in srcu in me vse boli skoz se jokam in se hocem ubit ker pac ne prenesem tega včasih je blo se vsaj tko da sem mela neki za gledat v prihodnost da sm se prepricvala da se ne smem ubit ker bom vse zamudila ampak iskreno js nevem ce je se kakšna prihodnost zame čisto ničesar se ne veselim čisto nič me ne razveseli res nisem uredu res hocm zavedno it spat in nič ne čutit ker čutim toliko stvari naenkrat skoz dobivam flashbacke od stvareh ki me bolijo in teh je Vedno več in se ne nehajo in me res vse boli in ja nevem ce se kadarkoli to izboljša ker mam obcutek da karkoli se meni zgodi nikoli in res nikoli ne prebolim tega vse kar s emi je zgodilo v prihodnosti ce vsaj malo na to pomislim celo telo me boli in dobivam flashbacke skoz pac res skoz grozno mi je nočem se več pocitit tako sam hočem vse pozabit in bit vesela ono čem več obžalovat vsega kar sem nardila samo normalna hocem bit in da me ne boli ves čas toliko kot me.
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 02 jun. 2026 11:57
Odgovor svetovalke:
Živjo.
Izčrpanost in naveličanost, ki vejeta iz tvojih besed, sta vsekakor občutji, zaradi katerih se človek vpraša: je sploh še vredno? Zelo naporno mora biti to stalno nihanje. Kot da ves čas loviš sapo na zalogo, a té ni dovolj niti za sproti ...
Rada bi te vprašala, kaj so stvari, ki te tako bolijo in ki se vračajo v flashbackih? Če gre za kaj grdega, kar se ti je zgodilo ali dogajalo, je to dobro posebej nasloviti, po možnosti s pomočjo odrasle osebe, ki ji zaupaš. Morda s strokovnjakinjo.
Če pa sprašuješ na splošno, ti zagotavljam, da se življenje stoprocentno izboljša. Garancije, da bo tako ostalo ves čas, seveda ni. Za večino ljudi je tako, da se nam kdaj dogajajo super stvari, drugič pa nas kaj tudi zelo vrže s tira. Vmes pa je večinoma precej dolgočasno. :) Ampak s tem ni nič narobe.
Narejeni smo tako, da se z življenjem lahko soočamo, ne da pred njim bežimo. To pomeni, da se prilagajamo (okoliščinam, počutju, drugim ...), da se naučimo določenih veščin, ki nam pomagajo lažje shajati, da poiščemo podporo pri drugih, da kdaj malo tvegamo, predvsem pa da zaupamo, da bomo zmogli. Da bo(mo) že kako. Ni treba, da je 100-procentno in popolno - dovolj dobro je dovolj dobro.
Tudi ti si tako narejena. Kako vem? Ker si človek. :)Je pa res, da si stara 15 let. In da za povrh morda res spadaš tudi med posebej občutljive ljudi. Že tako intenzivna najstniška leta so za take ljudi pogosto čustveno posebej naporna. Kar pa ne pomeni, da bo tako ostalo vse življenje. Ne spreminja se samo življenje, spreminjamo se tudi mi.
Prav imaš, ko praviš, da bi zaradi smrti vse zamudila. Smrt je dokončna in večna in ne prinese olajšanja, kar mnogi zmotno mislijo. Prvič, ker mrtvi ničesar ne čutimo, torej tudi olajšanja ne. Drugič pa, ker smrt (sploh mlade osebe) pusti za seboj hudo razdejanje v srcih vseh, ki so to osebo poznali in imeli radi. Ničesar ne reši.
To, kar nas reši, je iskanje rešitve. Problemi so zato, da jih rešimo živi. Ni ti treba tega početi sama. Imaš koga, ki mu zaupaš? Kako pa sicer živiš? Dovolj spiš, se gibaš, se zabavaš? Morda lahko zmanjšaš čas za zasloni? Vse to namreč ZELO vpliva na naše počutje in nas lahko dodatno otopi (če torej nismo naspani, če se ne gibljemo dovolj, če cele dneve skrolamo po socialnih omrežjih, če si ne vzamemo časa za sprostitev in za dobre pogovore).
Zato te vabim, da malo premisliš, kako bi lahko presekala ta res črn tok misli in da namesto tega poskušaš kaj spremeniti v svojem življenjskem slogu. Samo ena stvar je za začetek dovolj. Na primer: Ko bom naslednjič začutila, da drsim v brezup, bom šla za 20 minut hodit v naravo. Ali: jeseni se bom vpisala v plesni tečaj.Potem pa samo opazuj postopne spremembe počutja - brez, da jih zavzeto analiziraš in vrednotiš.
Kaj misliš, bi šlo? Vesela bom, če odpišeš in poveš še kaj več o sebi. Tu sem zate. :)
Topel objem,Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
he
hellogirl
hellogirl
Objavljeno: 02 jun. 2026 21:42
živajo žal mi je za to kar se ti dogaja ampak vredno je živeti naprej ker življeje se bo izboljšalo. starejša boš, lepa boš, imela boš fanta v neki točki ko bo prišla (ker pač mora biti popoln), do takrat ko boš dobila fanta bo pa pomoje sam še bolš k boš lahko hodila na žure, dobiš neko kul službo kjer boš lahko dejansko živela kot boš hotela, preseliš se lahko v svoje stanovanje, mogoče hišo, lahko tudi stran od slovenije in še staršev ne bo, za vse se boš ti odločala. zdaj si le gradimo življenje, da bo lahko kasneje popolno, točno takega kot boš sama hotela. prišla bo svoboda, do takrat pa moraš izkoristiti čas ko delaš kar ti paše, ampak na račun drugih. zdaj je čas za zabavo, makeup, v šoli delaš kar hočeš, spoznavaš kaj ti je všeč, telovadba... zdaj izkoristiš čas ko so še starši odgovorni zate in probaš čim več stvari, da si boš ko boš v svobodi, lahko ustvarila popolno življenje. polušaj veliko glasbe in to je to. izkoristi svoje življenje, zato smo na tem svetu.
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.