starši nikol ne poslušajo

Odgovor svetovalke:

Pozdravljena!

Predstavljam si, da ni enostavno opisati svojo stisko takole na splet, a ravno temu je namenjena naša spletna svetovalnica. Da lahko brez skrbi anonimno napišete svoja vprašanja in mi svetovalci vas poslušamo (no, beremo) in vam pomagamo z nasveti. Zato najprej hvala za zaupanje, da si se obrnila na nas. Hkrati pa se mi zdi to tudi zrelo od tebe, da se obrneš po nasvet oz. pomoč, če presodiš, da sama neki težavi nisi kos.

Pišeš, da doživljaš, da starše ne zanima, kako se počutiš in zakaj se tako počutiš. Napisala si tudi, da ti ni bilo všeč, kako sta se starša pred dvema letoma odzvala, ko sta izvedela za tvoje rezanje. Kadar imate otroci kakšno težavo ali stisko je povsem naravno, da se obrnete na svoje starše in od njih pričakujete pomoč. Večina staršev ljubeče skrbi za svoje otroke in jim z veseljem prisluhne in priskoči na pomoč. Včasih pa se zgodi, da starši kljub temu, da imajo radi svoje otroke in jih skrbi zanje, tega ne pokažejo na način, da bi otroci zares čutili njihovo ljubezen in skrb. Ali se zgodi, da starši ne znajo primerno odreagirati ali se celo počutijo nemočne, saj ne vedo, kako naj otroku pomagajo. Tega ne pišem, da bi opravičevala tvoje starše, saj sama kot psihologinja in mama treh otrok menim, da je naloga staršev, da otroke poslušamo, se zanimamo zanje in jim pomagajo na poti odraščanja. Vendar pa se mi zdi, da si že dovolj stara, da lahko razumeš, da včasih tudi starši ne znajo vsega, se počutijo nemočne ali imajo mogoče sami svoje težave. Ker ne poznam tvoje družine, ne vem, zakaj sta tvoja starša tako odreagirala.

Imam pa nekaj predlogov, kako lahko pristopiš. Nekaj koristnih idej, kako se pogovoriti s starši, si lahko prebereš tukaj.

Če misliš, da se sama s svojimi starši ne boš zmogla pogovoriti, potem ti svetujem, da najdeš drugo odraslo osebo. Komu še zaupaš? Imaš kakšno starejšo sestrično, teto, mogoče babico? Ali pa kakšno učiteljico ali svetovalnega delavca v šoli? Na pogovor k odrasli osebi, ki ji zaupaš, te lahko spremlja tudi kakšna tvoja sošolka ali prijateljica, če se boš tako bolje počutila. Zaupaj tej osebi, o čem se želiš pogovoriti s starši in kako trenutno doživljaš njun odziv. Potem pa lahko skupaj naredita načrt, kako se boš sama pogovorila s starši. Lahko pa tudi to osebo prosiš, da povabi starše in se vsi skupaj pogovorite. Menim, da to, da vam pri pogovoru pomaga ena druga oseba, zelo dober način, da bo pogovor potekal tako, da te bodo starši res slišali in vzeli »za res«. In mogoče bo to tudi priložnost, da boš staršema povedala, kako si doživljala njun odziv pred dvema letoma. Predlagam ti še, da se na pogovor s starši pripraviš tudi tako, da si napišeš, kaj bi jima rada povedala. Naše misli in čustva včasih kar švigajo sem in tja. Ko se ustavimo, razmislimo in napišemo, kaj želimo drugim povedati, se misli in čustva umirijo in smo potem bolj pripravljeni na pogovor.

Tvoji starši bodo vedno tvoji starši in je pomembno, da imate dobre odnose. Se moramo pa vsi, otroci in starši, naučiti, kako se pogovarjati. Mogoče je sedaj to priložnost za tvojo družino, da se vsi skupaj naučite, kako drug drugega poslušati, se pogovarjati, si zaupati in si pomagati. To so spretnosti, ki jih boš tudi ti potrebovala med odraščanjem in tudi v svojem odraslem življenju.

Želim ti vse dobro!

mag. Katja Nastran, univ. dipl. psihologinja