Vprašanje:
Svetujemo dolgoročno obravnavo
Tema: Čustva, Nasilje
-
Gr
Gromki284
Gromki284
Objavljeno: 30 maj 2026 23:58
Zapis naj bo javen.
Spomin na tisto noč. Ena izmed noči, ko me je maltretiral. Dovolil si bom opisati tisti dogodek. Počutil sem se kot zlorabljen pes. Poražen, sam, nemočen. Star sem bil tam okoli deset let. S starši smo bili nekje, in zvečer smo prišli nazaj. Sedaj si moram čestitati za pogum. Za kljubovalno voljo, s katero sem se kasneje pri osemnajstih odselil. Kot je imel to čudno navado, je pozno zvečer v dnevni telovadil. To ni bila telovadba, to je bilo poskakovanje na mestu. Ampak o tem kasneje. Potem ko sem se stuširal, sem moral iti mimo njega čez dnevno. To ga je običajno motilo, ker je hotel imeti tisti mali kotiček zatohle prašne luknje, ki smo mu pravili dom, zase. O nečem me je ogovarjal, najbrž je spet nekaj grajal iz neba, kot je imel navado. Kadar je bil razpoložen, je grajal, ker mu je to ustrezalo, da sem se jaz počutil slabo in nemočno, čeprav sem se trudil na vso moč, da bi bil oče z mano zadovoljen. Veliko mi je pomenil ta brezposeln izmeček. Toliko, da sem kot najbolj naivno in nebogljeno otroško bitje pustil, da mi je zlomil srce. In zdaj tavam po svetu kot puščavnik, ki išče vodnjak. Ampak o tem drugič. Kakorkoli, motilo me je njegovo vedenje, zato sem mu kljubovalno pogledal v oči in se skremžil. To ga je razdražilo, da se je spustil za mano (toliko o njegovi resni telovadbi, ki je v resnici maltretiranje okolice), zalučal odejo z mene in zahteval, da se mu pridem takoj opravičiti. Seveda so njegov akt superiornosti spremljale razne ponižujoče besede, s katerimi je pokazal, da je treba spoštovati avtoriteto odraslega očeta. Ne spomnim se jih natančno. Vem le, da niso bile prijazne. Po tistem sem se obrnil navznoter. Od takrat spim obrnjen proti steni, na trebuhu z glavo v kotu. Srečen sem, da me ni udaril. Nikoli me ni telesno kaznoval. Ponavadi me je kaznoval besedno in psihično, tudi kadar nisem storil nič narobe, ampak je imel pač slab dan. Zlasti naj bi ga delale živčnega sodne obravnave z njegovim bivšim poslovnim partnerjem. Zdaj sem odrasel. Nekajkrat sem dobil nagib, da bi ga napadel. Mu grozil in ga ustrahoval, kot je on mene. Toda zahvaljujoč moji psihoterapevtki sem se naučil ostati čim manj impulziven. Slabo navezujem odnose z ljudmi. Tista nemoč se je z leti prelila v agresijo.
-
Uredništvo
Maruša Bertoncelj
Objavljeno: 01 jun. 2026 10:23
Odgovor svetovalke:
Pozdravljen, Gromki.
Prebrala sem tvojo izpoved. Hvala, da si jo podelil. Veliko moči je potrebne, da se zmoremo ozreti v preteklost, ki je bila prežeta z zlorabami, in do nje zavzeti distanco. Takšno distanco, ki nam še vedno dovoli čutiti vse, kar čutimo, a se v teh čustvih ne izgubiti.
V zapisu ne najdem vprašanja - sklepam, da si želel predvsem podeliti svojo refleksijo. Če dovoliš, bi ti namesto odgovora vseeno zapisala nekaj svojih mislih, ki so se mi utrnile ob branju.
Otroštvo, preživeto v stalni napetosti in tesnobi, je oropano otroštvo. Biti v stalni pripravljenosti pred tem, kaj nam bo naredila ali grdega rekla oseba, ki bi nas morala varovati in ščititi, je ena tistih travmatskih izkušenj, ki na človeku lahko pustijo posledice vse življenje. Ne zgolj duševne, tudi telesne. Žal mi je, da si moral skozi takšno otroštvo.
Iz tvojega zapisa pa kljub vsemu veje odločnost, ki je občudovanja vredna. Res je, odrasel si. Ni ti treba tega več prenašati. Lahko se braniš in postaviš zase. Seveda se to da brez fizičnega napada na osebo, ki ti je povzročila veliko hudega. Morda bi za kratek hip občutil zadoščenje, a če pogledaš širšo sliko, veš, da to predvsem pomeni, da bi očetu dal točno to, za kar te je prosil - priznanje, da ima nad tabo še vedno moč.
Pohvalno, da si si poiskal pomoč! Nisi pa še na cilju. Razumljivo, da ti je še vedno težko pokazati ranljivost v stikih z drugimi - kar je pogoj za pristnost v odnosih. Razumljivo, da je nemoč postala agresija. Na tvojem mestu bi to poskusila predvsem sprejeti in biti do sebe čim bolj prizanesljiva. Dovoli si ves potreben čas, da odčustvuješ tudi višek agresije in da si počasi zgradiš kapacietete za intimnost. Naj se ti nikamor ne mudi. Življenje se ti šele začenja.
Upam vseeno, da je v tvojem življenju vsaj kakšna oseba, s katero se lahko sproščeno podružiš. Če ne - športna društva so super zadeva za te stvari. Rekreacija v družbi lahko ubije več muh na en mah: omogoča tkanje novih odnosov, zelo pozitivno vpliva na telo in duha, sprošča viške različnih emocij, krepi vedenjsko samoregulacijo, bistri misli in na sploh poživlja.
Vesela bom, če se še kaj oglasiš.Želim ti vse dobro v tvojem novem življenju.
Maruša Bertoncelj, univ. dipl. socialna pedagoginja
Citiraj
Za lajkanje se prijavite ali ustvarite račun TUKAJ.
-
Anonimno
Zagotavljamo ti anonimnost, zato lahko brez skrbi zastaviš vprašanje. Tvojih osebnih podatkov ne objavljamo javno.
-
Brezplačno
Nič ne stane! Na tvoja vprašanja bodo strokovnjaki odgovorili brezplačno.
-
Strokovno
V spletni svetovalnici je na voljo ekipa strokovnjakov, ki jim lahko zaupaš. Med njimi so zdravniki, psihologi in drugi strokovni sodelavci.