#to sem jaz

Komunikacija

Avtor: Marjetka Gojkošek, mag. psih.

Komunikacija nas spremlja na vsakem koraku. Z njo se namreč sporazumevamo tako doma kot tudi v šoli, s prijatelji, v trgovini, v telovadnici in tako naprej.

Zanimivo je, da se pogosto sploh ne zavedamo, da je komuniciranje eno najmočnejših orodij, ki jih imamo. Če znamo dobro komunicirati, bomo lažje ustvarjali dobre in kvalitetne odnose, znali izražati svoje mnenje in občutke. Z dobro komunikacijo smo uspešnejši tudi pri reševanju naših stisk in težav.

Kdor je vešč dobrega komuniciranja, bo lažje vzpostavljal odnose z drugimi, ljudje pa bodo raje v njegovi/njeni družbi. Z dobro komunikacijo se bomo pogovarjali in vedli na način, ki ljudi pritegne, sprosti in lahko spravi v dobro voljo. V taki družbi pa smo vsi radi, kajne?

Pa si poglejmo komunikacijo malo pobliže.

Potrebe drugih

Komuniciramo lahko na več načinov:

Kadar vedno dajemo v ospredje potrebe drugih, pred naše lastne potrebe, govorimo o pasivni komunikaciji.

Kadar dajemo prednost našim lastnim potrebam pred potrebami drugih, govorimo o agresivni komunikaciji.

Kadar vzpostavljamo ravnotežje med lastnimi potrebami in potrebami drugih, govorimo o asertivni komunikaciji.

Kakšne so razlike med posameznimi načini komunikacije?

Pasivnost Asertivnost Agresivnost
Ne izražamo naših želja, potreb in občutkov. Vemo, kaj hočemo in to tudi povemo. O naših željah, potrebah in mnenjih spregovorimo na glas. Svoje želje, potrebe in občutke izražamo na škodo drugih.

Namen: zadovoljiti druge.

Prisotni so lahko občutki podredljivosti, vznemirjenosti in nezadovoljstva, kasneje tudi jeza in zamera.

Namen: izražanje samega sebe v komunikaciji ob upoštevanju občutkov in potreb drugih .

Prisoten je občutek samozaupanja.

Namen: dominirati nad drugimi.

Prisotna je lahko jeza in agresija z namenom doseganja svojih ciljev.
Značilno je izogibanje situacijam, v katerih lahko pride do konfliktov. Vzroki za to so: strah, da ne razočaramo drugih (bojimo se prositi za to, kar želimo ali zavrniti to, česar ne želimo); strah pred zavrnitvijo; strah, kako bodo reagirali drugi. Značilno je, da v komunikaciji z drugimi delujemo odprto, odločno in samozavestno, obenem pa upoštevamo, razumemo in spoštujemo situacije, mnenja in občutke drugih.

Značilno je grajenje samozavesti s poniževanjem, dominantnostjo, sarkazmom in posmehovanjem nad drugimi. Pogosto posameznik dobi, kar si želi, še posebej, ker se ga/jo ostali bojijo.

Agresiven stil komunikacije je pogosto prisoten pri »bullyingu«.

Kako se kaže pasivno vedenje?

  • Izogibanje pogovorom in konfliktom.
  • Večinoma smo tiho, ker se bojimo, kako bomo sprejeti.
  • Ne izražamo lastnega mnenja.
  • Pogosto se opravičujemo.
  • Tiho govorimo, ne povzdigujemo glasu.
  • Redko gledamo v oči.
  • Pogosto kimamo, pritrjujemo in smo pretirano poslušni.
  • Pogosto smo neiskreni, saj se bojimo biti pristni.
  • Odgovornost prenašamo na druge.

Kako se kaže asertivno vedenje?

  • Izražamo lastne pravice, interese in želje.
  • Znamo se postaviti zase –  znamo reči NE.

Asertivnost se kaže tudi v situacijah:

  • ko druge pohvalimo;
  • ko dajemo in sprejemamo komplimente;
  • ko smo iskreni in pošteni do sebe in drugih.

Kako se kaže agresivnost?

  • Ukazovanje, zahtevanje (brez prosim in hvala).
  • Obtoževanje drugih, da so krivi za vse (sami nismo nikoli).
  • Nepriznavanje lastnih napak.
  • Neposlušnost.
  • Pogosto prekinjanje drugih.
  • Glasno govorjenje. 

Če povzamemo, lahko vidimo, da je najučinkovitejši asertivni način komunikacije.

V življenju uporabljamo različne sloge vedenja in sporazumevanja. Vendar nam le asertivno vedenje daje občutek zadovoljstva, samospoštovanja ter omogoča dobre odnose z drugimi ljudmi. Zato je zelo pomembno, da se ga naučimo in postanemo uspešni v komuniciranju z drugimi. Da bi to dosegli, je pomembno v našo komunikacijo vpeljati čim več točk iz spodnjega seznama:

  • aktivno poslušanje, gledanje v oči in izražanje čustev;
  • spoštovanje in sprejemanje drugih;
  • jasno, konkretno in direktno izražanje;
  • pozitivno izrekanje nezadovoljstva oz. kritike – brez obsojanja drugih;
  • pohvaliti drugi, jim dati kompliment;
  • prevzemanje odgovornosti zase, za svoje besede in dejanja;
  • se opravičiti ob storjeni napaki;
  • se kontrolirati, še posebej svoja neprijetna čustva (da jih potem lahko izrazimo na spoštljiv način);
  • sposobnost povezovanja z drugimi;
  • dopuščanje in spoštovanje drugačnosti/različnosti.

Vprašanja vrstnikov

Vsa vprašanja

Mobilna navigacija